Previdno, še v pol snu, preverim svoje zdravstveno stanje in navdušeno ugotovim, da je vse tako kot mora biti in da nimam višinskega glavobola. Za slovo od civilizacije si v hladni jedilnici na krožnik naložim kuhano koruzo in brokoli, svež paradižnik, tsampo in pomfrit za zajtrk. V Gyantse, tretje največje mesto na Tibetu smo se odpravili že v zgodnjih jutranjih urah, ko so bile ulice Shigatseja še prazne in mirne. Pot nas je vodila čez čudovito pokrajino polno kmetijskih obdelovalnih površin na katerih Tibetanci gojijo ječmen in pšenico, saj je tibetansko gospodarstvo osredotočeno na vzrejo živali (od katerih so ovce, koza in jak njihovo glavno bogastvo) in kmetovanje. S časoma so ravna polja na Tibetanski planoti polna nomadov s čredami ovac in jakov počasi pričela izginjati in na poti do ledenika Karola so se začeli pojavljati že prvi zametki snega. V nekaj urah smo se dvignili za 1.200 metrov. Karola ledenik je spektakularen, saj je od glavne ceste oddaljen približno 300 metrov, zaradi česar je najbližji ledenik ob glavni cesti na celotnem območju Tibeta. Ponaša se s svojo dostopnostjo, svetlostjo in groteskno obliko. Sprednji del ledenika sega v višino približno 5.560 metrov nadmorske višine, mesto za ogled ledenika pa je na višini približno 5.000 metrov nadmorske višine, kljub temu pa ledenik Karola velja za enega izmed nižjih ledenikov v osrednjem delu Tibetu. Z neba se tesno prilega na cesto, ozadje ledene kape pa krasi modro nebo s številnimi pisanimi molitvenimi zastavicami. Postanek ob ledeniku je ponujal nori razgled tako na sam ledenik, kakor tudi na preostalo pokrajino Tibeta, ki je s povprečno nadmorsko višino 4.900 metrov najvišja pokrajina na zemlji, zato jo pogosto upravičeno imenujemo tudi "Streha sveta". Po polžje sem se peš povzpel na grič nad cesto in občudoval zasnežene vrhove Himalaje na modri podlagi. Diham zelo počasi in z pogledom objemam to veličastno gorsko verigo, nato pa sem se vrnil v mavrični sprejem molilnih zastavic, ki so plapolale v vetru na prelazu. Pot smo nato nadaljevali proti mestu Gyantse, ki prav tako velja za priljubljeno destinacijo v Tibetu, takoj za Lhaso, Mount Everestom in Shigatsejem. Gyantse je znan po legendarni zgodovini, spektakularni kulturi in čudoviti pokrajini, v preteklosti pa je mesto predstavljalo izjemno pomembno trgovsko točko med Indijo in Tibetom. Namestim se v nekoliko zaprašeni in hladni sobi majhnega tibetanskega hotela in si pred hotelom na zaprašeni ulici po kateri so divjali Tibetanci s svojimi predelanimi motorji privoščim enega Everesta, nato pa sem se kar peš podal proti čudovitemu samostanu Pelkor Chode, ki skriva enega lepših biserov Tibeta in sicer kar 35 metrov visoko stupo Kumbum. Še pred sončnim zahodom sem se s težavo, skoraj brez sape in z manjšim glavobolom, povzpel na bližnjo opuščeno tibetansko trdnjavo od koder sem občudoval razgled s ptičje perspektive nad mestom Gyantse in oddaljeno Himalajo z nasmeškom na obrazu ob zavedanju, da sem v Tibetu.
Previdno, še v pol snu, preverim svoje zdravstveno stanje in navdušeno ugotovim, da je vse tako kot mora biti in da nimam višinskega glavobola. Za slovo od civilizacije si v hladni jedilnici na krožnik naložim kuhano koruzo in brokoli, svež paradižnik, tsampo in pomfrit za zajtrk. V Gyantse, tretje največje mesto na Tibetu smo se odpravili že v zgodnjih jutranjih urah, ko so bile ulice Shigatseja še prazne in mirne. Pot nas je vodila čez čudovito pokrajino polno kmetijskih obdelovalnih površin na katerih Tibetanci gojijo ječmen in pšenico, saj je tibetansko gospodarstvo osredotočeno na vzrejo živali (od katerih so ovce, koza in jak njihovo glavno bogastvo) in kmetovanje. S časoma so ravna polja na Tibetanski planoti polna nomadov s čredami ovac in jakov počasi pričela izginjati in na poti do ledenika Karola so se začeli pojavljati že prvi zametki snega. V nekaj urah smo se dvignili za 1.200 metrov. Karola ledenik je spektakularen, saj je od glavne ceste oddaljen približno 300 metrov, zaradi česar je najbližji ledenik ob glavni cesti na celotnem območju Tibeta. Ponaša se s svojo dostopnostjo, svetlostjo in groteskno obliko. Sprednji del ledenika sega v višino približno 5.560 metrov nadmorske višine, mesto za ogled ledenika pa je na višini približno 5.000 metrov nadmorske višine, kljub temu pa ledenik Karola velja za enega izmed nižjih ledenikov v osrednjem delu Tibetu. Z neba se tesno prilega na cesto, ozadje ledene kape pa krasi modro nebo s številnimi pisanimi molitvenimi zastavicami. Postanek ob ledeniku je ponujal nori razgled tako na sam ledenik, kakor tudi na preostalo pokrajino Tibeta, ki je s povprečno nadmorsko višino 4.900 metrov najvišja pokrajina na zemlji, zato jo pogosto upravičeno imenujemo tudi "Streha sveta". Po polžje sem se peš povzpel na grič nad cesto in občudoval zasnežene vrhove Himalaje na modri podlagi. Diham zelo počasi in z pogledom objemam to veličastno gorsko verigo, nato pa sem se vrnil v mavrični sprejem molilnih zastavic, ki so plapolale v vetru na prelazu. Pot smo nato nadaljevali proti mestu Gyantse, ki prav tako velja za priljubljeno destinacijo v Tibetu, takoj za Lhaso, Mount Everestom in Shigatsejem. Gyantse je znan po legendarni zgodovini, spektakularni kulturi in čudoviti pokrajini, v preteklosti pa je mesto predstavljalo izjemno pomembno trgovsko točko med Indijo in Tibetom. Namestim se v nekoliko zaprašeni in hladni sobi majhnega tibetanskega hotela in si pred hotelom na zaprašeni ulici po kateri so divjali Tibetanci s svojimi predelanimi motorji privoščim enega Everesta, nato pa sem se kar peš podal proti čudovitemu samostanu Pelkor Chode, ki skriva enega lepših biserov Tibeta in sicer kar 35 metrov visoko stupo Kumbum. Še pred sončnim zahodom sem se s težavo, skoraj brez sape in z manjšim glavobolom, povzpel na bližnjo opuščeno tibetansko trdnjavo od koder sem občudoval razgled s ptičje perspektive nad mestom Gyantse in oddaljeno Himalajo z nasmeškom na obrazu ob zavedanju, da sem v Tibetu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar