Poipet

Cesta od Siem Reap-a, ki je najblizje mesto Angkorskim kompleksom, do mejnega prehoda Poipet, je pravo dozivetje, kjer sem v zameno za razdaljo 150-tih kilometrov, dobil sesturno premetavanje v miniaturnem lokalnem avtobusu. Pravzaprav obcasne krpice asfalta kvarijo naravno pot, speljano cez stevilne luknjaste kolovoze, kjer te pogosti napisi "Danger mine" ob cestah, ne pustijo ravnodusnega in kjer je odsotnost vsega ostalega, kot so recimo rizeva polja, palme, grmicevje in navsezadnje tudi raven teren vec kot ocitno. Busek na katerem sem cepel zaradi pomanjkanja prostora, je sicer kljub svoji zelo ugledni starosti in naravnost neverjetni razmajanosti presenetljivo udoben, kljub temu, da sem po parih minutah voznje, ze bil prekrit z debelo plastjo rdecega prahu. Kolovozna pot do meje Poipet me je popeljala skozi tradicionalne vasice s hiskami na kolih, kjer smo se obcasno v kaksni izmed njih tudi ustavili, saj je sofer moral pregledati avtobus. Ob takih priloznostih me je preplavil cel bataljon kamboskih otrok, ki so se mi smukali med nogami z razglednicami v rokah, namesto da bi sedeli v soli. Tajska sicer slovi kot dezela nasmehov in prijaznih ljudi.... no ja, no, ampak napram khmerom se tajci obnasajo tako kot gorski troli, tako tudi ti otroci pravzaprav niso bili nadlezni, ampak samo sila prijazni, vljudni in zabavni. Sploh so pa bili simpaticni, ker namesto za denar ali sladkarije tezijo: "Sir, please, excuse me, do you have a pen for me" ?

Angkor Wat

Kambodza te zagotovo podre s svojo kruto zgodovino in te zadane z arhitekturnim biserom Angkor Wat-om. Starodavni tempeljski kompleks Angkorja je verjetno najbolj znana stvar v Kambodzi, zgrajena med 9. in 13. st., ki zajema ogromno povrsino stotih kvadratnih kilometrov in vsebuje ostanke kakih sto, z dzunglo preraslih templjev. Pri naravnost nesramni vstopnini, ki jo pobirajo (40 $ za tri dni), bi si lahko privoscili sem ter tja obesiti tudi kaksno tablo ali kazipot. Ogledal sem si obmocje templjev, ki so spomin na velicastno civilizacijo in so bili vec kot 500 let prerasceni z dzunglo in dobesedno nevidni. V zacetku tega stoletja so jih ponovno odkrili in izkazali so se za eno najvecjih arheoloskih odkritij na svetu. Nekaj vecjih in pomembnejsih templjev je ze skoraj v celoti obnovljenih, velika vecina pa se se vedno skriva med koreninami dreves in so prava pasa za oci in fotografski objektiv. Ves dan sem prezivel med templji, saj je kompleks ogromen, se prevazal od templja do templja s tuk-tukom in si ogledal najbolj znamenite templje kot so Angkor Wat - najvecji in najbolje ohranjen in restavriran tempelj, Ta Prohm - povsem prerasel z drevesnimi koreninami in Bayon - z ogromnimi izklesanimi obrazi iz kamna, ki te prav grdo gledajo. Opazoval sem domorodce, ki so ziveli bolj v notranjosti Angkorja, vendar se ti niso kaj dosti zmenili zame in za moje postopanje med njihovimi bivalisci. So se zmeraj v svojem svetu in tam najverjetneje tudi zelijo ostati.

Siam Riep

Kraljevina Kambodza, prej poznana kot Kampučija, je drzava v Jugovzhodni Aziji s cez 13 milijonov prebivalcev. Preko glavnega mesta Phnom Penh sem prispel v Siam Riep, da si ogledam znameniti Angkor Wat. Ne vem zakaj, vendar Kambodza, kot hibrid krute zgodovine Pol Pot-ovega rezima in cudovite naravne stvaritve, me je ze od nekdaj mocno privlacila. Vozil sem se skozi pravo ruralno Kambodzo, kjer vasi se zmeraj delujejo lokalno, v rdecem kamboskem stilu, s kaoticnim pridihom. Ce odmislim vasice, me se najbolj preseneca to, kako je vse skupaj podobno kaksnim krajem v Afriki. Celodnevno pot (spet se seveda vozimo z neverjetno brzino 40km/h), pozivi le postanek v Skuonu, kjer lokalci slovijo po tem, da gojijo velike in debele pajke ter jih pecene s slastjo uzivajo. Jaz sem zaenkrat ostal zgolj pri ocvrti kaci, zato si tega izziva tukaj nisem privoscil. S kolesom sem se odpravil po okolici Siem Riep-a do ribiske vasice na obrezju jezera Tonle Sap, kjer so hiske zgrajene na vec metrov visokih stebrih, ki se le na ta nacin uspesno upirajo ciklusu dvigovanja in upadanja nivoja vode. Le to je odvisno od dezevne in susne dobe. Ob povratku v Siam Riep sem si ob dobri vecerji (ocvrta kaca) ogledal znameniti Apsara ples, v izvedbi lokalnih lepotic, ki na zemlji poosebljajo bozansko lepoto, nato pa preostanek vecera prezivel na ulici ob zmesnjavi lokalnih in zahodnjaskih navad.