Stockholm - glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Malaren me je navdušil že ob samem pristanku, saj je slikovito mesto znano predvsem po svoji znameniti legi, ker zraven na kopnem, središče mesta leži na neštetih otočkih jezera Malaren, od tod tudi ime »Mesto na vodi« oziroma severne Benetke. Mimogrede, Švedska ima največje število McDonaldsovih restavracij, osebnih računalnikov in jedrskih elektrarn na prebivalca, Stockholm pa se je lani uvrstil na 21. mesto najdražjih mest na svetu, kar sem opazil takoj, ko sem si v prijetni kavarni privoščil kavo in prigrizek. Ob pomanjkanju težke industrije in obilici parkov ima Stockholm menda najbolj čist zrak v Evropi, kajenje v restavracijah in lokalih je prepovedano, alkohol je izredno drag in večina restavracij se zapre ob 22. uri. Nič kaj obetavno za posameznike, ki se želijo v Stockholmu zabavati in doživeti nočno življenje. Kljub zelo nizkim temperaturam sem preživel štiri čudovite dni v prestolnici Švedske, kjer sem se sprehodili po starem mestnem jedru - Gamlastanu, kjer sem si ogledal menjavo straže pred kraljevo palačo, parlament Riksdag, mestno hišo, muzej vodke ter trg Riddarhustorget, ki je nekoč predstavljal center švedske politične moči, obiskal pa sem tudi Elisabeth Salander in se zapeljal z ladjo po idiličnem stockholmskem arhipelagu. Bilo je mrzlo, prijetno in zanimivo, kljub sprva velikemu navdušenju pa me ni prevzel stockholmski sindrom, ki je blaga motnja, katero posameznik razvije v ujetništvu, in sicer da se pretirano 'naveže' na svojega paznika ali osebo, ki ima nadzor, ime pa ima po ropu banke v švedskem glavnem mestu, kjer so se žrtve navezale na bančne roparje in jih po izpustitivi tudi poskušali zaščititi, pozneje pa se je eden od roparjev celo poročil z eno od nekdanjih talk. Skratka kozmopolitsko, a prepredeno z zgodovino in intimnimi ulicami stare evrope, severnjaško spokojno, a vseeno nabito z energijo in lepimi ljudmi - to je Stockholm.
Vasa je tista ladja v zalivu Stockholma, ki si jo zagotovo moraš ogledati. Od leta 1990 je preseljena v muzej, ki stoji samo nekaj sto metrov stran od potopa ladje. Muzej je eden izmed najbolj obiskanih turističnih točk v Stockholmu ter najbolj obiskan muzej v Skandinaviji. Priznam, da me je muzej zelo navdušil in relativno draga stopnina je bila vredna plačila. Zagotovo najlepša ladja iz 17. stoletja je bila zgrajena pod okriljem tedanjega švedskega kralja Gustav-a II. Adolf-a, ki je želel
imeti nepremagljivo vojsko na kopnem in na morju. Sredi dvajsetih let je tako začel
graditi mogočno bojno ladjo, ki bi prekašala vse znane bojne ladje ne samo po
udarni moči, ampak tudi po lepoti. Na dan sv. Lovrenca, 10. avgusta 1628, je v
stockholmskem zalivu prvič zaplula ladja, kakršne do takrat svet še ni videl. Z
množico rezbarskih mojstrovin, številnih obarvanih in pozlačenih kipcev, ki
predstavljajo osebe iz grške mitologije, rimske cesarje, svetopisemske osebe, je
ta ladja predstavljala plavajočo umetnino, katere namen je bil pokazati moč
švedske krone. Ta bleščeča umetnina pa je nosila kar dve liniji topov v dveh
nadstropjih (skupno 64) in to je bil verjetno tudi vzrok za največjo katastrofo v švedski
zgodovini. Ladja namreč ni preplula niti ene morske milje, ko se je sredi
stockholmskega zaliva prevrnila na bok. Ni dolgo trajalo, in že je bila na dnu.
To sramoto so Švedi stoletja skrbno skrivali in jo v glavnem pozabili, pomorski
arheolog Anders Franzen pa jo je po dolgem uspešnem iskanju leta 1956 končno našel.
Sledila je neverjetna operacija čiščenja in dviganja ladje na površje, ki je trajala skupno celi dve leti, odmevala pa je tudi v svetovnih medijih. Natančno 333 let
po njeni prvi in zadnji plovbi je ladja Vasa zopet ugledala luč sveta, saj so jo Švedi tako odlično obnovili, da je v orginalni podobi ohranjena kar 95 %. Danes je ladja v stavbi muzeja Vasa, zato če se
odpravljate v Stockholm, ga nikar ne izpustite. 
