San Francisco

V službi sem zaključil še zadnjo stvar, preveril vremensko napoved za Kalifornijo, nato pa sem iz Munchna poletel do Londona ter nato naprej v San Francisco. Več kot eno leto je minilo, odkar sem zadnjič stopil na tamkajšnja tla, kjer se sicer počutim že kot doma, saj zadnja leta skoraj enkrat na leto odpotujem v San Francisco. Krivo je leto 2002, ko sem prvič, takrat šele star 20 let obiskal San Francisco in ga vzel za svojega. V San Francisco - četrto največje mesto v Kaliforniji pristanem v popoldanskem času in se z Bartom odpravim v Union Square, kjer se nastanim v svoji že znani lokaciji - v samem središču San Francisca od koder na vse strani lahko raziskujem ulice tega najbolj slikovitega in čudovitega mesta Amerike. Pravi ameriški zajtrk (popečeni SF bagelsi z arašidevim maslom in marmelado ter kava) me je vsako jutro obogatil s kalorijami, ki sem jih z lahkoto porabil med hojo po strmih ulicah mesta. Ponovno sem se odpravil na Twin Peaks od koder mi je lepo vreme omogočilo čudoviti razgled nad samim mestom in zalivom San Francisco bay, ki ga krasita največkrat fotografirani most na svetu Golden Gate Bridge, ki v dolžino meri 4,8 kilometrov ter zloglasni otok Alcatraz, ki je bil do leta 1972 tudi zapor. Kot zmeraj sem si tudi tokrat sposodil kolo in se z njim po obalnem delu Fisherman's Wharfa odpeljal do zaliva San Francisca od koder sem preko mosta Golden Gate Bridge pot nadaljeval vse do parka Golden Gate National Recreation area. Sončno in lepo vreme je bilo kot nalašč idealno za poležavanje v parku Dolores in Alamo square, saj so hiške zunaj strogega mestnega jedra obarvane v različne barve. Odtenki živo modre, oranžne, zelene in rumene sestavljajo pisano mavrico in popestrijo ulice. Večina teh hiš je grajenih iz lesa in ob pogledu nanje sem začutil pridih zgodovine, prvih naseljencev in tukajšnjega življenja. Seveda ima mesto tudi nekaj visokih stoplnic, toda teh je bolj malo in stojijo le v središču mesta. Sprehod po mestu razodene opazno prepletanje tradicije in zgodovine s sodobnostjo, z novimi časi. A vse to je nastalo načrtovano, okusno, z občutkom, kar je posebej hitro opazno pri mestni arhitekturi. Vse ulice se križajo pravokotno, strme ulice pa so ena največjih značilnosti mesta, ki leži na polotoku ob vhodu v zaliv, ki se imenuje po njem. Najbolj strmi mestni ulici sta Filbert in 22., strmost obeh pa je kar 31,5 stopinje. Ker cest preprosto niso mogli zgraditi, je za premagovanje strmin na voljo več kot tristo stopnišč. Zadnja desetletja sta zaščitna znaka mesta predvsem podjetništvo in turizem, ki ga pritegnejo mostovi, strme ceste, slikovite stolpnice, zeleni parki in romantični pogledi v daljavo, kjer je vedno »nekaj« - tisto, kar me bo naslednje leto zopet vleklo nazaj v San Francisco.

Hollywood

Hollywood je mestna cetrt Los Angeles-a, ki se se danes uporablja kot sinonim za celovit filmski slog in filmsko produkcijo. V zgodnjih letih kina so filme snemali po vseh ZDA, vendar so trije razlogi pripeljali do tega, da je Hollywood zaslovel kot filmsko sredisce. Ti razlogi so: vreme - zagotovljenih 350 soncnih dni na leto, velika raznolikost tamkajsnjega okolja in druzba Motion Picture Patents. Z malo srece mi je uspelo dobiti ugoden motel na Hollywood Boulevard-u, dobrih 100 metrov stran od znamenite ulice zvezd - Walk of Fame, kjer ima vsakdo, ki v Hollywood-u nekaj pomeni svojo zvezdo. Plocnik je lepo spoliran, ljudje pa se mecejo tudi na tla, zato, da bi se slikali s svojo priljubljeno zvezdo. Tisto kar me je presenetilo tukaj je podoba, ki jo televizije ne pokazejo. Na ulicah je namrec mogoce opaziti ogromno smeti, veliko je beracev in revezev, in tudi brezdomci, ki spijo kar na ulicah niso nobena redkost. Kljub aktivnemu raziskovanju Hollywood-a, mi ni uspelo srecati nobene slavne osebe, mi je pa zato uspelo spoznati obljubljeni Hollywood v pravi luci. Lep pozdrav!

Los Angeles

Mesto Los Angeles (City of Los Angeles) je drugo najvecje mesto v ZDA (po prebivalstvu) in najvecje mesto v zvezni drzavi Kalifornija. Danes je eno svetovnih sredisc kulture, gospodarstva, znanosti in zabave. Tukaj sem prezivel se moje zadnje dni, predno se vrnem nazaj v Slovenijo. Vreme mi sicer ni bilo najbolj naklonjeno, a samo mesto ponuja dovolj zanimivih predelov in zabave. Sprehodil sem se po Beverly Hills-u, si ogledal znameniti Grauman's Chinese Theatre (pred katerim znane osebe Hollywood-a pustijo odtise rok in stopal) in vstopil v zgradbo Kodak Theatre, v kateri vsako leto podeljujejo slovite filmske nagrade Oskar. Zanimiv je tudi sam Downtown Los Angeles, kjer se nahajajo stevilna financno-poslovna sredisca in kjer je slovita sportna dvorana Staples Center (dom kosarkarjev Los Angeles Lakers). Cudovit dan sem prezivel tudi v Universal Studios, ki velja za eno najvecjih atrakcij Los Angelesa in ki jo vsako leto obisce na milijone obiskovalcev vseh generacij. Za sicer kar visoko ceno 60 ameriskih dolarjev je ponudba na drugi strani zares bogata. Gre pravzaprav za mesto v malem, tako da si je treba za podbroben ogled vzeti kar dan ali dva casa. Ogled Los Angeles-a seveda ni popoln, ce si ne ogledas znamenite plaze, kot so Santa Monica Beach in Venice Beach, kjer za varnost kopalcev skrbi znamenita Baywatch ekipa in kjer ti z malo srece uspe videti celo Pamelo Anderson. Ja, L.A. je res nor!

Hoover Dam

Na meji med Arizono in Nevado, nedalec stran od meke igralnistva Las Vegasa, se nahaja eden najvecjih jezov na svetu Hoover Dam. Jez je znan tudi po imenu Boulder Dam in je bil zgrajen v prejsnjem stoletju z namenom bodoce proizvodnje elektricne energije na reki Colorado. Takrat najvisji jez na svetu so gradili le pet let (1931 - 1936) in je bil postavljen celo dve leti pred rokom izgradnje. Ime je dobil po rudarskem inzenirju Herbertu Hooverju, bolj znanem kot 31. ameriskem predsedniku, ki je bil na oblasti prav v casu zacetka gradnje jezu in elektrarne na njem. Sedaj, mnogo let po izgradnji, jez se vedno stoji in velja za enega najvecjih gradbenih dosezkov v zgodovini. Leta 1985 so ga zascitili kot nacionalni zgodovinski park. Jez meri v visino 225 metrov in velja za enega od sedmih inzenirskih cudes v ZDA. Z vrha jezu se odpira cudovit pogled na reko Colorado, po kateri turiste na ogled jezu vodijo tudi z ladjicami. Z 8 do 10 milijoni ljudi, ki vsako leto obiscejo gradbeno znamenitost, se Hoover Dam uvrsca na peto mesto najbolj obiskanih nacionalnih parkov v ZDA. Med gradnjo jezu je umrlo 96 delavcev. Hoover Dam predstavlja mejo med Nevado in Arizono. Zanimivo je, da je na turbini v Arizoni ura pomaknjena eno uro nazaj, za razliko od turbine v Nevadi, oddaljene le nekaj deset metrov stran, kar mi z lahkoto omogoca potovanje skozi cas.

Monument Valley

Sem v zvezni drzavi Utah, kjer se nahajam v kulisi ameriskih westernov - Dolini spomenikov, katero so ustolicili kot pravo amerisko klasiko. Monument Valley Navajo Tribal Park je uradno ime Doline spomenikov, ki je posebnost na Koloradski planoti, ker v blizini ni nobenih kanjonov. Velja za eno izmed sedmih cudes sveta in za drugi najbolj fotografiran kraj na svetu. Iz planotaste ravnine se dvigajo stevilni osamelci, imenovani mesa in but. Ta skrivnostni svet mogocnih osamelcev iz temnordecih pescenjakov je last Indijancev plemena Navajo, ki se z izkupickom od vstopnin tudi prezivljajo. Po parku ni mogoce pesaciti, se je pa mogoce peljati z osebnimi avtomobili v lastni reziji ali z odprtimi minibusi v spremstvu vodnikov. V tem okolju je bilo posnetih vec filmov, stevilne televizijske nadaljevanke in tudi reklame. Dolina dramaticne pokrajine z mesami, kanjoni in 300-metrskimi skalnatimi osamelci, ki kljubujejo zakonom teznosti, je tako navdihnila tudi legendarnega reziserja westernov Johna Forda, ki je leta 1939 tukaj posnel Postno kocijo (Stagecoach). Ford je izredno populariziral "Dolino spomenikov", saj so v njegovo cast poimenovali celo eno najboj slovitih razglednih tock v parku, ki jo je reziser uporabil tudi v filmu Iskalci, v prizoru, ko je bila napadena indijanska vas. Po cudovitem dnevu, ki sem ga prezivel tukaj lahko recem le, da indijanski park plemena Navajo - Monument Valley, ne imenujejo zamanj osmo cudo sveta.

Grand Canyon

Ko se vsi kanjoni zdruzijo in ustvarijo en sam velik kanjon, postane to najvelicastnejsi prizor na svetu - Grand Canyon. Po pocitku v bliznjem mestecu Fresno, sem zgodaj zjutraj pot nadaljeval proti nacionalnemu parku, kjer prvi pogled obiskovalca preseneti, saj velicina, ki jo fotografski objektiv ne zajame postane nepredstavljiva. 29 kilometrov sirine, ki jo skozi 1,6 kilometra globoko sotesko, 365 kilometrov vodi reka Kolorado, je prava umetnost tega planeta, ki je nastajala 10 milijonov let. Zanimiv je tudi podatek, da kljub 365 kilometrov dolgi poti velikega kanjona, tega ne precka noben most, kanjon pa na svojem najozjem delu se zmeraj meri obcudovanja vrednih 6,4 kilometrov. Bright Angel Trail je eden izmed najbolj slikovitih spustov do reke Kolorado, kjer ozko pot, ki se vije po steni kanjona, zraven turistov okupirajo tudi mule, ki nosijo predvsem tiste malo bolj lene sorte obiskovalcev. Park rangerji imajo zato tezave z ljudmi, ki se odlocijo v enem dnevu priti na dno kanjona in nazaj. Priti na dno ni tezava, vendar marsikateremu turistu zmanjka sape, ko se v allstarkah ali mokasinih vraca nazaj gor. Kanjon sam je tudi precej zanimiv iz geoloskega stalisca - jasno se vidi 12 slojev kamnin iz razlicnih obdobij, kjer se menjavajo tako apnenec, ki ga je pustilo tam starodavno morje, rdeckasti pescenjaki, in na dnu tudi starejse kamnine magmatskega izvora. Ce vzames s seboj se kaksnega geologa, ga kak teden zagotovo ne dobis ven. Kljub nekoliko oblacnemu vremenu, mi je uspelo ujeti nekaj fantasticnih prizorov tega spektakularnega nacionalnega parka. Res si zasluzi ime ˝Veliki˝.

Las Vegas

Las Vegas je mesto sredi poleti vrocega (temperatura se pogosto vzpne prek 40 stopinj Celzija) in pozimi hladnega puscavskega juznega dela zvezne drzave Nevada na zahodu Zdruzenih drzav Amerike. Mesto ima ze skoraj 300.000 prebivalcev, skupaj s somestjem pa vec kot milijon in velja za najhitreje rastoce vecje naselje v drzavi. Je nesporno sredisce svetovnega igralnistva in ima najvec hotelskih sob na nasem planetu; zdaj jih je ze vec kot 100.000. Toliksno je tudi stevilo gostov, ki dnevno pridejo preizkusit sreco. Ker vecina ostane le nekaj dni, se v mestu dnevno gnete okrog 300.000 turistov, naj bo zima ali poletje, ponedeljek ali nedelja. Zacetki igralnistva segajo v leto 1905, ko je sem prisla Pacifiska zeleznica. Tukaj so se naselili zelezniski delavci, ki so ze takrat pokazali precejsen smisel za hazard. Mesto je leta 1931, pred legalizacijo igralnistva in tik pred pricetkom gradnje bliznjega 221 m visokega Hooverjevega jezu na reki Kolorado (Colorado River), imelo le 5100 prebivalcev. Hiter razvoj mesta je ob izobilju elektricne energije, ki je omogocilo razsvetljavo enormnih razseznosti, pospesilo dejstvo, da je bila Nevada dolgo edina drzava v ZDA, kjer je bilo dovoljeno hazardiranje. V mestu so dovolili tudi organizacijo hitrih porok, pri cemer poreklo mladoporocencev ni pomembno. Las Vegas pocasi izgublja sloves mesta greha in mafijskih poslov, saj z organizacijo sportnih in vrhunskih zabavnih prireditev skusa privabiti cim vec peticnih gostov, pa tudi druzin z otroki. Mnogi hoteli si prizadevajo pritegniti najmlajso generacijo s precej kicasto zunanjostjo in kljub izvrstni ponudbi so cene prenocisc in hrane dostopne tudi povprecnemu turistu. Zato pa nanj nenehno prezijo trume igralnih aparatov, pa naj bo to v hotelskih igralnicah, na letaliscu ali v javnem straniscu. Glavna privlacnost Las Vegasa je 4 kilometre dolga osrednja ulica, imenovana Strip. Ob njej so osredotoceni vsi najbolj slavni hoteli, ki s svojo arhitekturo in dogajanjem ob njih posnemajo in predstavljajo glavna cudesa sveta. Strip je posebno impresiven ponoci, ko ima Las Vegas svojo carobno moc!

Yosemite National Park

Zgodaj zjutraj, se v trdi temi, se iz San Francisca odpravim proti nacionalnemu parku Yosemite. Yosemite National Park je med najstarejsimi v Ameriki. Razteza se na vec kot 3000 kvadratnih kilometrih znotraj gorovja Sierra Nevada. V isto obmocje spadata tudi Sequoia National Park in Kings Canyon National Park. Pretezno granitna kamenina v parku je kriva za zelo zanimive vrhove, ki imajo obliko kupole, in zelo ozko in globoko ledenisko dolino Yosimite Valley, ki je obdana z visokimi strmimi klifi in mnogimi visokimi slapovi. Tukaj se nahaja plezalcem dobro poznana stena El Capitan, ki predstavlja izziv vsakemu sportnemu plezalcu in tudi zasciten gozd sekvoj, ki so zelo stara in volumensko najvecja drevesa na planetu. Res ogromna drevesa, saj je pri najvecji skozi njo speljana tudi cesta. Yosemite velja za enega najlepsih nacionalnih parkov v Kaliforniji, kjer tudi na nadmorski visini preko 3000 metrov uspevajo bujni gozdovi kalifornijskih smrek in drugih dreves. Nacionalni park Yosemite je zagotovo vreden ogleda, zato ga priporocam vsem, ki se bodo mudili v Kaliforniji.

San Francisco

San Francisco velja za eno izmed najlepsih mest na svetu, in da je temu res tako, sem ugotovil ze med pristajanjem, ko sem z visine obcudoval to svobodomiselno mesto iz sestdesetih let. Prva stvar, ki sem jo opazil ob prihodu v mesto, je pomanjkanje ravnine. Povsod sami klanci in hribi, ravnine je samo za vzorec, pa se to ob obali. San Francisco je znan po tem, da ima kar nekaj zanimivih cetrti, od kitajske, preko hipijevske do gejevske (The Castro). Nastanil sem se v blizini starega ribiskega pristanisca - Fishermans Wharf. Samo hribovito mesto, zraven cudovite voznje s tramvajem, ponuja kar nekaj mestnih znamenitosti: Civic center, Union Square, Fisherman’s Wharf, most Golden Gate, vijugasta ulica – Lombard Street in eno izmed najvecjih kitajskih cetrti v Severni Ameriki. Zascitni znak San Francisca je prav gotovo znameniti otocek Alcatraz, ki je bil nekdaj dom najnevarnejsim kriminalcem v ZDA. Danes je otok, ki lezi sredi zaliva v San Franciscu, trzna nisa, vsak dan ga obisce na tisoce radovednih turistov. The Rock, kakor pogovorno recejo Alcatrazu, vecina pozna po slavnem zaporu, mnogi pa ne vedo, da je bil lep cas dom Indijancev in da je bil v zacetku misljen kot vojaska utrdba. Skratka v San Franciscu zagotovo uzivas in ni je vecje atmosfere, ko se ob Scott Mackenziejevi pesmi - San Francisco, preko v meglice ovitega Golden Gate-a vozis najlepsemu ameriskemu velemestu naproti.