Srecno 2065

Ob vrnitvi v prestolnico Kathmandu, me je tam pricakal pravi druzbeno-prometni kaos, nad katerim je tudi lokalna policija izgubila popolni nadzor. Vse to menda zaradi najpomembnejsih zgodovinskih volitev, ki se danes odvijajo po celotnem Nepalu. Odvija se boj med dvema najpomembnejsima strankama Nepali kongres in Nepali komunist, kjer bo zmagovalna stranka imela dolznost oblikovati novo Ustavo in s tem eni izmed najrevnejsih drzav zagotoviti boljso prihodnost. Blokiran je celotni javni in mestni transport, zaprte so vse trgovine in lokalne restavracije, izklopljene celo vse telefonske linije, kar mi zraven Dalai Lamove ideje o neodvisnosti Tibeta in s tem blokiranega izdajanja vstopnih dovoljenj za Tibet, daje obcutek zaprtosti v Nepalu. Edini izhod mi predstavlja Indija, vendar v mojem potnem listu ni vec prostora za se eno izdano vizo. Tukaj v Nepalu se priblizuje tudi Novo leto, po nepalskem koledarju namrec cez en teden vstopimo v leto 2065, zaradi cesar so ze vsi bliznji leti pre-zasedeni in ob cenah, ki mi jih ponujajo letalske druzbe se lahko le nasmehnem, ker vem da so nerazumno pretirane. Izgleda, da bo se zanimivo to leto 2065.

Chitwan national park

Nacionalni park Chitwan je eden najvecjih nacionalnih parkov v Nepalu, kjer te stari Land Cruiserji lahko popeljejo na safari v kraljestvo bengalskih tigrov, nosorogov, opic, medvedov in drugih divjih zivali. Nastanil sem se v Saurahi-bliznji vasici, ki lezi v blizini nacionalnega parka in ze prvi dan so me domacini napadli z vsemi mogocimi ponudbami. Izbral sem seveda najbolj odstekano, tako imenovani ''Jungle walk''-izlet pes v dzunglo, kjer se na lastnih nogah pleza na drevo pred nosorogi, lovi opice ter na slonovem hrbtu gre v fotolov na nosoroga in tigra. Zgolj 500 nepalskih rupij (priblizno 5 eurov) sem placal za dva izkusena vodica, ki sta pogoj, da se lahko odpravis pes na izlet v dzunglo. Ko sem naslednje jutro videl, da sta me pricakala zgolj z posusenimi bambusovimi palicami kot sredstvo za obrambo, sem v trenutko izgubil zeljo, da vidim nosoroga, kaj sele bengalskega tigra. Njuna hrabrost je kaj hitro postala ironicna, ko smo zbudili v naravi specega nosoroga (fotka) in ko je vsak izmed nas na lastnih nogah splezal na najbliznje drevo. Tekom poti smo srecali se medveda, ogromno opic, srnjadi, a na sreco se nismo gledali iz oci v oci z bengalskim tigrom. Drugi dan sem se z kolesom odpravil na izlet v bliznjo tipicno vasico proti malariji razistentnega ljudstva Tharu in si zvecer ob soncnem zahodu na beli pesceni plazi ob reki Rapti privoscil pravi nepalski caj.

Bhairawa

Sem v Bhairawi, ki lezi 4 kilometre severno od indijsko-nepalske meje, zaradi cesar je vpliv Indije tukaj neizogiben. Ljudje, jezik in cene so tisto kar se tukaj mesa z nepalskimi kvazi standardi in meni osebno predstavlja boljse izhodisce za pogajanje o cenah kot v turisticno naravnani Pokhari. Spim za 2 eura v nekaksnem druzinskem hotelu, kjer so me sprejeli za svojega in za 1,5 eura dobim dobre tri obroke dnevno. 23 kilometrov izven mesta lezi rojstni kraj Bude-Lumbini, kraj, ki naj bi ga vsak budist obiskal vsaj enkrat v svojem zivljenju. Celotno okrozje deluje kot nekaksno ambasadno obmocje, kjer imajo vse drzave sveta, katere so odprto sprejele budizem kot del svoje vere, v svojem stilu zgrajene budisticne templje. Trenutno jih je 25 in kar nekaj jih je trenutno se v fazi izgradnje. V bistvu gre za nekaksno konkurenco katera drzava bo porabila vec denarja, da bo zgradila na izgled kicasti tempelj. Skratka financno tekmovanje brez smisla v drzavi, kjer je povprecna placa bogatejsega sloja 100 USA $ in kjer vec kot polovica prebivalstva zivi na pragu revscine. Z razmajanim starim kolesom sem prekolesaril dobrsen del poti vse od indijske meje do nepalskega mesta Butol, kjer sem se med potjo z lahkoto vkljucil v odstekano lokalno sceno, ki me je spremljala med potjo.

Pokhara

Drugo najvecje mesto Nepala-Pokhara, lezi ob jezeru Phewa Lake, v ozadju katerega je viden cudovit razgled nad pogorjem Annapurna. Vtis mesta je enako kot v Kathmandu-ju srednjeveski, saj zaradi Boude (vsakodnevni 8-urni izmenicni izklop elektricnega toka), trenutno sedim ob sveci in pisem tale prispevek. Mesto kot tako je umazano, prasno in sele v razvoju turizma, nekaksna druga Kuba, kjer za tujca veljajo vse druge cene, veliko drazje kot za domacine. Po vrnitni iz mrzlega pogorja Annapurna mi tukajsna klima ustreza, da se spocijem in napolnim baterije, predno se odpravim proti jugo Nepala v mesto Lumbini.

Annapurna base camp

Vzpon proti baznemu taboru Annapurna, sva zacela v nepalski vasici Ghorepani, od koder naju je tridnevno vzpenjanje vodilo cez nepalske visokogorske predele (Tadopani, Ghondrung) vse do Chomrong-a, kjer naju je cetrti dan na poti do baznega tabora zajel pravi snezni vihar. Po petih urah naporne hoje, ko so bila najina lica ze dobro prezebla, sva pred temo prispela v Annapurna base camp (4130m), od koder sem naslednje jutro bil prica fantasticnemu razgledu nad goro Annapurna I, katere visina sega vse tja do 8091 metrov. Statistika 10-dnevnega trekkinga po pogorju Annapurna je :

1.)prehodenih priblizno 150 kilometrov

2.)popolnoma uniceni sportni copati

3.)najcenejse spanje 0,5 eura

4.)najcenejsi obrok 0,3 eura

5.)priblizno 15 krat je bil za obrok pripravljen Dhal Bat

6.)za priblizno 2-3 kilograme sem lazji.

Skratka potovanje za zivce, duso in telo !

Iskanje Jetija v pogorju Annapurna

Jeti je ena tistih prijaznih posasti, za katero nihce zagotovo ne ve, ali obstaja ali ne. Edinega posnetka iz leta 1967 se vedno niso zavrgli. V Himalaji so Jetija veckrat videli v okolici najvisje gore sveta, pa tudi v okolici pogorja Annapurna. Kljub temu, da se hrani z jaki, velja za prijazno bitje. V upanju, da ga srecam in povabim na obisk v Slovenijo, sem v druzbi sherpe Lakpa izvedel cudovit 10-dnevni trekking po pogorju Annapurna. Od srednjeveskega Beni-na naju je pot vodila ob reki Kaligandaki skozi nepalske gorske vasice (Tatopani, Ghasa, Kalopani, Marpha), vse do visokogorskega Jomson-na, kjer sva z 125 kubicnim Palsear-om prevozila dobrsen del pogorja vse do tibetanskega Muktinath-a. Prespala sva v pristni mrzli tibetanski hisi, kjer smo se zvecer greli ob ognju z tradicionalnim nepalskim zganjem - Roxi.

Swayambhunath

Na samotnem hribu blizu Kathmandu-ja je postavljen zelo star budisticni tempelj Swayambhunath, z vrha katerega se razprostira cudovit razgled nad celotno kathmandujsko dolino. Ogromna polobla, znacilna za nepalske stupe s pozlacenim stolpom, od koder prodorne Budine oci nadzorujejo vse stiri strani sveta, naredi na obiskovalca mocan vtis. V sedmem stoletju zgrajeno budisticno stupo, ki je trenutno pod zascito UNESCO World Heritage Site-a, imenujejo tudi opicji tempelj, saj v okolici templja zivi tudi ogromno opic. Razgled, ki ti ga ponuja Swayambhunath nad celotno kathmandujsko dolino, je ob plapolanju stevilnih molilnih zastavic in budisticni glasbi pravi spiritualizem, pravi balzam za duso, ki se tako ekstremnega ateista popelje vse tja do nirvane, do tocke, ki bi naj vsakemu budistu pomenila raj.

Pashupathinath

Vzhodno od Kathmanduja lezi Pashupathinath, sveto mesto nepalskih hindujcev, ki pomeni za dezelo tisto, kar Varanasi pomeni za Indijo. Na obali reke Bagmati je verski center z najsvetejsim templjem Sive Pashupati, kjer Nepalci sezigajo svoje umrle. Tukaj sem bil prica kremiranju umrlih, katerih pepel pogrebni mojster pomete v sveto reko Bagmati, ki se izliva v se svetejsi Ganges. Cuden obcutek, ko vidis kako umrlega skurijo na glavnem trgu in kako svojci tiho sedijo okrog gorisca. Znotraj templja Pashupathinath zivi tudi ogromno najvecjih mislecev tega sveta-sadujev, ki navadnim smrtnikom dajejo zivljenska priporocila. Saduji oziroma sveti mozje, so osebe brez druzine, sorodnikov in prijateljev, brez doma in dohodkov, zato zivijo v pretezni meri od usmiljenja drugih. Njihov delovni dan zgleda takole : sedijo, kadijo travo, meditirajo, pozirajo in ne delajo nic drugega. Vsi imajo dolge lase spletene v drede, obleceni pa so v rdece, oranzne ali rumene halje in so zagotovo ena najvecjih atrakcij Kathmanduja. Imel sem sreco, da mi je uspelo videti saduja z najdaljsimi lasmi na svetu in modela, ki s svojim ticem dvigne kar 30 kilogramov skalovja. Skratka noro !

Bodnath stupa

Z lokalnim miniaturnim taksijem sem se odpeljal do prve budisticne stupe, imenovane Bodnath stupa, ki je najvecja budisticna stupa in nekaksno srce budizma v Nepalu. Sama stupa se nahaja pet kilometrov izven centra, v okolici katere zivi ogromno Tibetancev, ki zivijo zelo asketsko zivljenje in so v pretezni meri odvisni od donacij in usmiljenja drugih privrzencev budizma. Stupa je zaprta, gomilasta stavba, ki naj bi vsebovala Budove posmrtne ostanke ali prepise njegovih naukov. Vstop na prizorisce budisticne stupe je vstop v raj, vse je zelo umirjeno in ko vstopis zagledas res ogromno stupo in vse okrog nje molilne zastavice, ki plapolajo v vetru in vsemu dodajo se lepsi spokojni car. Takoj ob vstopu se obvezno podas na levo stran (tibetanci oz. budisti grejo vedno v to smer), kjer se v spodnjem predelu stupe nahajajo molilni mlincki, katere obracas in na tak nacin molis. Vseh lukenj okrog stupe je 147 in v vsaki luknji je 4 ali 5 molilnih mlinckov. Religija, ki mi je cedalje bolj vsec !

Kathmandu

Po petih urah letenja sem v pozni nocni uri prispel v prestolnico Nepala-Kathmandu, kjer me je prijatelj Kiran Shresta gostoljubno sprejel med svojo druzino. Zivim v predelu Bouddha Jorpati, ki se nahaja izven turisticnega glavnega geta Thamel, v pristni stiri-nadstropni nepalski hisi s cudovitim razgledom nad celotno prestolnico, v letu 2046 po nepalskem koledarju. Kathmandu- muzej na prostem, z vsemi svojimi templji, saduji, budisticnimi stupami in burnim nocnim zivljenjem, upraviceno velja za eno najlepsih mest na svetu. Je glavno mesto edine hindujske kraljevine na svetu, kjer se med skrivnostnimi hodniki ter prostranimi trgi slikovito odraza hindujska in tibetanska kultura in kjer znacilna nevarska arhitektura, prometni kaos, luknjasta in prasna cesta, smog iz bliznjih ulic ter odstekana lokalna scena z najvecjimi misleci tega sveta na celu (saduji), predstavlja pravo potovanje nazaj v preteklost. Na znameniti ulici Freak street, kjer je v sedemdesetih cvetelo gibanje hipijev, je se danes vidna mocna hipijevska kultura, zato vsepovsod na ulicah Kathmanduja z lahkoto dobis opojne substance kot so marihuana in hasis. Ob vsem tem ne manjka bizarnih dogodivscin, kot je nocna voznja z riksami, tiscanje v miniaturnih taksijih ter neskoncno iskanje bancnih avtomatov. Lep pozdrav iz Kathmanduja, kjer je trenutno Holi festival !