Chiloé Island

Isla de Chiloé je eden izmed najvecjih otokov arhipelaga Chiloé v pacifiskem oceanu. Otok se nahaja v juznem delu Cila, v regiji Los Lagos, kamor sem prispel po voznji s trajektom, ki povezuje kontinentalni in arhipelaski del. Kljub temu, da je po velikosti peti najvecji otok Juzne Amerike, v dolzino meri 190 kilometrov, v sirino pa zgolj slabih 60 kilometrov. Obiskal sem ga kot enodnevni izlet, saj je v bliznjem Puerto Montt-u, Isla de Chiloé glavna turisticna atrakcija. Glavno mesto Castro je v svoji podobi tipicno cilensko mesto z ribiskim vzdusjem, ki v kulturi, mitologiji in arhitekturi, zaradi dolgotrajne izolacije mocno preseneti. Na samem otoku, je vec kot 150 lesenih cerkva, zanimivi pa so tudi lokalni prebivalci, ki zivijo kot nekaksni mostiscarji v lesenih barakah nad vodo v blizini pristanisca. Te hise se imenujejo palafitos in so zascitni znak tega otoka, prebivalce pa scitijo tudi pred naraslo vodo. Ceprav se mi je obetal kar precejsni naliv, je vreme vendarle zdrzalo, da sem lahko uzival tukaj, kjer ze vse skupaj lepo disi po Patagoniji. Misticnost otoka te pri drzni domisljiji mocno prevzame, tudi tako mocno, da bi kar na enkrat ostal tukaj. A treba bo naprej v Argentino!

Puerto Montt

Puerto Montt je pristanisko mesto na jugu Cila v provinci Llanquihue. Z 150.000 prebivalci, velja za najhitrejse rastoce mesto v tem delu Cila, kjer se vse vrti okrog lososa, glavnega izvoznega artikla. Mesto je tudi pomembno izhodisce za obisk Chiloé Island-a, kjer bom tudi zakljucil svoje potovanje po drzavi Cile. V blizini konca t.i. ˝Pan American highway˝, je glavna transportna baza regije, ki zraven turizma v Puerto Montt prinasa ogromno denarja. Prenocisce sem si uredil ze ob prihodu, ko mi je prijazna domacinka, za par dolarjev, ponudila primerno sobo nedalec stran od centra v blizini ˝Angelmo fish˝ marketa, ki je prava pasa za oci. Tukaj je namrec glavna ribja trznica, kjer lahko zelo poceni poizkusas prave morske specialitete. Lokalna specialiteta je Curanto – mesan kroznik skoljk, klobas in piscanca s peceno omleto. Zraven odlicne hrane, tudi samo mesto ponuja kar nekaj zanimivosti. Zagotovo je ogleda vredna lesena cerkev - Iglesia de los Jesuitas iz leta 1856, zanimiv in edinstven pa je tudi jutranji sprehod med glavnim pristaniscem, kjer se prve ladje ze vracajo iz jutranjih ribolovov. Enkratno. V blizini je viden tudi cudovit, zasnezen vulkan Osorno, ki odpira vrata v Patagonijo, do enega najlepsih predelov na juzni obali hemisfere. Zal tokrat ne grem tja, zato ostajam v prijetnem Puerto Montt-u. Y como es el. Puerto Montt, y como es el?

Pucón

Pucón je manjse mesto, ki lezi 780 kilometrov juzno od prestolnice v regiji Araucanía, od koder seze pogled na kristalno cista jezera, daljne hribe ter na s snegom pokrite cudovite vulkane. Pucón je ena izmed najvecjih turisticnih destinacij na jugo Cila, tako za domacine kakor tudi za tujce. Je manjso zanimivo mesto, ki se nahaja pod vznozjem vulkana Villarrica ter v blizini jezera Villarrica. Center mesta je pravi backpackerski Disneyland, kjer ti stevilne agencije izpolnijo skoraj vse mogoce. Vse skupaj mocno spominja na mesto Aspen v drzavi Colorado, kjer ne manjka aktivnosti kot je ribolov, smucanje, rafting in drugi stevilni adrenalinski sporti. Tisto, kar zagotovo moras tukaj dozivet, je kopanje v termah oziroma gejzirih vulkanskega izvora, ekspedicija cez vulkanski ledenik na krater vulkana in tavanje v enem izmed stevilnih cudovitih gozdov, saj so poti za treking neskoncne. K sreci z iskanjem prenocisca nisem imel tezav, tako da sem lahko se isti dan polezaval ob jezero Villarica, medtem ko sem se naslednji dan podal do vznozja vulkana Villarica, visokega 2840 metrov, kjer sem lahko uzival med sneznobelimi vrhovi. V samem mestu in okolici so se zmeraj prisotni ostanki indijanske civilizacije Mapuche, katera je svojo zgodovino zapisala ravno tukaj. Ésta es Chile !

Valle Nevado

Valle Nevado je smucarski rezort, ki se nahaja 46 kilometrov zahodno od prestolnice Santiago. Od leta 1988, velja za enega najbolj prestiznih smucarskih centrov v drzavi Cile na visini 3028 metrov. S povrsino 9000 hektarjev je povezano tudi s smucarskima centroma La Parva in El Colorado. Opremo, smucke in prevoz sem uredil v Santiagu za dobrih 45 ameriskih dolarjev, kar ponujajo stevilne turisticne agencije. Smucanje v Juzni Ameriki je zagotovo poseben dogodek. Z vremenom sem imel sreco, tako da sem resnicno uzival v cudovitem smucanju med andskimi vrhovi. Samo smucisce je odlicno organizirano, zastojn kava, caj in cokoladni keksi, pa te lepo ogrejejo in napolnijo z energijo za naslednji dolgotrajni spust. Samo smucisce premore stevilne proge razlicnih kategorij, tako da se zagotovo za vsakogar nekaj najde, tako za akrobatske smucarje kakor tudi za deskarje in sankarje, saj velja smucisce za enega najboljsih v Juzni Ameriki. Cene so v primerjavi z evropskimi smucisci cenejse, sama organiziranost in kvaliteta smucisc pa je boljsa, zato naslednjic ko grem nazaj, zagotovo grem smucat!

Santiago de Chile

Cez noc, sem se iz severa zapeljal proti glavnemu mestu, Santiago de Chile, ki je s 5,4 milijona prebivalcev tudi najvecje mesto v drzavi. Avtobusni prevoz, je kljub nekoliko drazjim kartam, zelo dobro organiziran. Santiago de Chile lezi v osrednjem delu Cila, v dolini med Andi na vzhodu ter hribovjem Cordillera de la Costa na zahodu. V samem centru mesta sem za 25 ameriskih dolarjev dobil spodobno sobo z balkonom, s katerega je bil viden cudovit razgled nad samim mestom. Najvecji trg imenovan Plaza de Armas, je prizorisce dnevnega dogajanja, kjer lenarjenje v prijetnem vzdusju se kako pase. Zanimiva sta tudi Narodni kongres in La Moneda - predsedniska palaca, kjer se je leta 1973 pricel drzavni udar, s svojo unikatnostjo pa preseneti tudi kamnito izklesana ulica Bario Paris-Londres ter cerkve Sv. Franciska iz leta 1960. Najlepsi razgled nad samim mestom je mogoc s hriba Cerro San Cristóbal, kamor se lahko povzpnes z gondolo ali pes, od koder so vidni gorati Andi, ki se razprostirajo v ozadju cudovitega mesta. Kozarec pravega cilenskega vina, se ob tem odlicno prileze. Que Bueno!

Valle de la Luna

Valle de la Luna oziroma Lunina dolina je dolina v slanem gorovju (Cordillera de la Sal) v puscavi Atacama na severu Cila, priblizno 17 km zahodno od kraja San Pedro de Atacama. Na jugu meji na slano puscavo Salar de Atacama, ime Lunina dolina pa je dobila zaradi domnevne podobnosti z luninim povrsjem. Na nadmorski visini 2550 metrov sem se tako z izposojenim kolesom podal na dnevni izlet v Lunino dolino, kjer sem uzival ob kolesarjenju po puscavi Atacama ter ob nadrealisticnih lepotah, kakrsne je narava ustvarila na tem delu planeta. Dolina je namrec nastala ze pred priblizno 22-imi milijoni leti, ko so se tektonski premiki plasti usedlin obrnili navpicno. Kot posledica delovanja vulkanov so se te plasti prekrile s skalami, pepelom, soljo, klorati, borati in glino, pri cemer je erozija vetra nato izoblikovala danasnjo pokrajino, med drugim tudi nekaj nenvadnih oblik, npr. ''Tri Marije''. Leta 1982 je bila dolina razglasena za ''svetisce narave'', danes pa je priljubljeni cilj obiskovalcev iz bliznjega San Pedra, ki dolino obiskujejo zlasti v casu soncnega zahoda. Zares cudovito!

San Pedro de Atacama

San Pedro de Atacama je majhno mesto na severu Cila, v oazi puscave Atacama, ki se nahaja priblizno 100 km jugovzhodno od Calame, nedalec od tromeje drzav; Cile, Bolivija in Argentina. Na sorazmerno visoki nadmorski visini 2.400 metrov, ima zgolj 5.000 prebivalcev, a kljub temu je mesto zelo priljubljena turisticna destinacija. V samem mestu, ki ima videz nekaksnega kavbojskega mesta sredi puscave, sta najzanimivejsa manjsa cerkev iz 17. stoletja in Le Paigov muzej s stevilnimi arheoloskimi najdbami, katerih ohranitev je omogocilo suho atakamsko podnebje. To je znacilno po tem, da ima vsaj 330 soncnih dni in samo eno obilno dezevje na leto. Mesto zivi predvsem od turizma, kar se vidi na vsakem koraku, saj je polno motelov in hostlov, med drugim tudi slovenski hostel, imenovan ''Sonchek''. Glavna ulica je polna trgovinic s spominki in tradicionalnimi izdelki (volneni sali, kape, rokavice…), restavracij, turisticnih agencij in ponudnikov dostopa do interneta. Najlepse je zvecer, ko stevilni lokali zakurijo ogenj znotraj lokala in ko se noc ob zvokih cilenske glasbene skupine Illapu zavlece do poznih jutranjih ur.