San Blas islands

Arhipelago San Blas sestavlja 400 majhnih otokov, na katerih zivi indijanska skupnost Kuna. Po treh urah jadranja smo na smesno majhnem otoku uredili mejne formalnosti in se tako uradno poslovili od Paname, ceprav smo naslednjih 20 ur se pridno jadrali po teritoriju Paname. Na poti smo se ustavili na enem izmed najlepsih otokov arhipelaga San Blas, imenovanem Chichime, ter tako preziveli dan z indijanci. Zanimivo dozivetje, saj skupnost kot taka ni dovolila nobenega fotografiranja ali snemanja. Ta skupnost zivi zelo avtonomno in neodvisno od preostalega dela Paname, saj imajo svojo vlado, svoj ekonomski sistem ter unikatno kulturo. Druzine so matriarhalne, kar pomeni da so zenske glava druzine ter sprejemajo pomembne odlocitve, medtem ko se moski v glavnem ukvarjajo z ribistvom ter drugimi nepomembnimi zadevami. Res je da jih je veliko, je pa tudi res, da v povprecju njihova visina meri 1,5 metra ali manj, tako da se med njimi kar varno in dobro pocutim.

Carti

Carti je majhna vasica v provinci Comarca de Kuna Yala na severu Paname, ki je sele pred slabim pol letom dobila prvo ''cestno povezavo'', preko katere je mogoce priti do indijanske skupnosti Kuna. Ta ''cestna povezava'' je zgolj speljana pot skozi dzunglo, tako da je do indijanske skupnosti Kuna, mozno priti samo z 4 -pogonskim džipom, ki je na tej poti edino prevozno sredstvo. Ceprav je pot do tja bila zelo naporna, zlasti zaradi preckanja stevilnih do pol metra globokih blatnih predelov, kjer so posamezni avtomobili kar obstali v blatu, je voznja bila prava avantura. Naslednja se zacne sedaj z jadranjem proti Kolumbiji.

Colon

Kljub prepricanju mojega sopotnika iz Spanije, da bova dobila let iz Panama city za Puerto Obaldia, sva na koncu ostala brez kart, zato je bilo mesto Colon na severu Paname edina resitev, da poskusiva sreco tam in ujameva kaksno ladjo za Kolumbijo. Kljub nenehnemu opozarjanju s strani policistov, da je to nevarno mesto, sva po kratkem obhodu ugotovila, da tukaj res nimava kaj oskati in ko sva izvedela, da naslednja ladja za San Blas odpluje komaj cez teden dni sva ostala brez idej. Po hitri vrnitvi v Panama city sva ponovno ze drugic danes poskusila sreco na glavnem pristaniscu in na koncu razocaranega dneva nama je slo zelo na smeh, zlasti ob besedi '' Scanagen''. To je namrec ime najine ladje, s katero jutri odplujeva cez arhipelag San Blas proti Kolumbiji. Venimos Colombia !!

Panama city

Panama city, prestolnica Paname, me je na celotni poti cez Centralno Ameriko najbolj navdusila med vsemi prestolnicami. Ne samo zato, ker zivim v 21. nadstropju v samem strogem centru mesta, kjer me gosti prijatelj Ken, ki dela tukaj za venezuelsko podjetje, ampak tudi zato, ker samo mesto kot tako ponuja veliko zanimivih stvari. Po samem mestu divjajo lokalni avtobusi, imenovani '' red devils'', kateri te za dobro jutro brezplacno zbudijo z svojo divjo voznjo po ulicah tega ogromnega mesta. Stari del mesta Casco Viejo izgleda kot kubanska Havana, umetno zgrajeni Causeway kot Key West na Floridi in sam strogi center mesta kot Hong Kong. Skratka zelo zanimivo mesto in povrh vsega, je po statistiki Panama city peto najcenejse mesto na svetu glede na primerjiv standard kot ga ima. Tukaj in v mestu Colon na severu Paname obstaja posebna prosta cona ''free zone'', kjer je mozno kupiti najsodobnejse stvari na svetu in to brez davka, saj tukaj obstaja druga najvecja duty free cona takoj za Hong Kong-om. Vendar pa mene osebno, tukaj bolj zanima kako bom prisel v Kolumbijo, tako da bom z nakupi pocakal do Hong Kong-a.

Panama canal

Panamski prekop je prekop, ki seka Panamsko ozino in s tem povezuje Atlantski in Tihi ocean. Odprt je bil 15. avgusta 1914 in meri 82 km. Z njegovo izgradnjo je bila pomorska pot med vzhodno in južno obalo Amerike korenito skrajšana in olajšana, saj ladjam ni bilo več potrebno pluti okrog viharnega rta Horn. Trenutno je pod suverenostjo Paname in vsako leto skrajsa pot okrog Juzne Amerike 14000. ladjam, od katerih vsaka za prehod prekopa placa priblizno 60000 US$, kar je nadvomno odlicen posel za Panamo. Kljub temu, da ga vec ne nadzorujejo Zdruzene drzave Amerike, ga slednje zraven Kitajske in Japonske se zmeraj najbolj uporabljajo. Iz izkopanin, ki so nastale pri kopanju panamskega prekopa, je Panama zgradila tri umetne otoke, ki jih povezuje cesta ''Causeway'', na katerih sem imel cudovit razgled nad celotnim mestom.

Boquete

Iz vrocega arhipelaga Bocas del Toro, sem preko Cordillere de Talamanca odpotoval v provinco Chiriqui, kjer sem se ustavil v vasici Boquete, od koder se je mozno povzpeti na najvisji vulkan v Panami, imenovan vulkan Baru (3475m). Vreme tukaj v Panami je prav smesno, zjutraj je najprej dezevalo, na poti v provinco Chiriqui je mocno pripekalo sonce, sedaj tukaj pa hkrati dezuje, sije sonce in piha mocan veter, skratka all inclusive. V provinci Chiriqui zivi tudi ena izmed indijanskih manjsin, imenovana Ngobe-Bugle, razpoznavna po dolgih zivopisanih oblekah, ki zivi bolj v odrocnih krajih, zato naj bi bila precej avtenticna, saj jo masovni turizem se ni dosegel. V okolici Boquete se razprostirajo tudi obsirne plantaze kave, zato naj bi po besedah domacinov, ki tukaj zivijo, tukaj imel moznost, da poskusim najboljso kavo v Panami. Kava kot taka ni bila nic posebnega, zato mislim, da je to le se ena komercialna poteza vec za turiste. Tukaj bom verjetno zaradi prijetne klime ostal se kak dan, nato pa se odpravim na dolgo pot v Panama city.

Bocas del Toro

Mejne formalnosti na meji Kostarika-Panama sem za cuda uredil zelo hitro, vendar je zato bilo toliko bolj pocasno preckanje same meje. Drzavi namrec povezuje star visok leseni zelezniski most, kjer je vsaka druga deska izgledala zelo sumljivo, tako da sem v Panamo prisel z nekoliko povisanim adrenalinom. Na meji sem ujel lokalni prevoz do Changuinole, od koder sem po recnem kanalu z '' speed boat-om'' prisel do karibskega morja, ki je izhodisce za obisk arhipelaga Bocas del Toro. Arhipelag Bocas del Toro, ki ga obdaja Laguna de Chiriqui, sestavlja sest vecjih otokov, med katerimi je najpomembnejsi Isla Colon. Kljub visoki sezoni mi je uspelo dobiti sobo za 8 US$ in to kar na plazi Playa el Istmito. Panama je se ena drzava, ki je podlagla ameriskemu kapitalizmu in uvedla nacionalno valuto ameriski dolar, vendar je v primerjavi z Kostariko se zmeraj cenejsa in tudi vreme tukaj je do mene veliko bolj prijazno kot v Kostariki. Z kolesom za dva, sva po prvih tezavah z ravnoteznostjo, z Davidom le uspela prekolesarit kar precejsen del otoka Colon, tako da sva spoznala tudi drugo predvsem neturisticno stran otoka. Po napornem dnevu si zato se zadnjic privoscim karibsko morje, nato pa zacnem z iskanjem jadrnice, ki me bo iz Paname pripeljala v Kolumbijo.