Sem v Bhairawi, ki lezi 4 kilometre severno od indijsko-nepalske meje, zaradi cesar je vpliv Indije tukaj neizogiben. Ljudje, jezik in cene so tisto kar se tukaj mesa z nepalskimi kvazi standardi in meni osebno predstavlja boljse izhodisce za pogajanje o cenah kot v turisticno naravnani Pokhari. Spim za 2 eura v nekaksnem druzinskem hotelu, kjer so me sprejeli za svojega in za 1,5 eura dobim dobre tri obroke dnevno. 23 kilometrov izven mesta lezi rojstni kraj Bude-Lumbini, kraj, ki naj bi ga vsak budist obiskal vsaj enkrat v svojem zivljenju. Celotno okrozje deluje kot nekaksno ambasadno obmocje, kjer imajo vse drzave sveta, katere so odprto sprejele budizem kot del svoje vere, v svojem stilu zgrajene budisticne templje. Trenutno jih je 25 in kar nekaj jih je trenutno se v fazi izgradnje. V bistvu gre za nekaksno konkurenco katera drzava bo porabila vec denarja, da bo zgradila na izgled kicasti tempelj. Skratka financno tekmovanje brez smisla v drzavi, kjer je povprecna placa bogatejsega sloja 100 USA $ in kjer vec kot polovica prebivalstva zivi na pragu revscine. Z razmajanim starim kolesom sem prekolesaril dobrsen del poti vse od indijske meje do nepalskega mesta Butol, kjer sem se med potjo z lahkoto vkljucil v odstekano lokalno sceno, ki me je spremljala med potjo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar