Po več kot 40-ih urah vožnje z vlakom, ki je prečkal tudi višino več kot 5.000 metrov visoko in se je preko čudovite tibetanske planote počasi približeval Pekingu sem ob zvokih prijetne kitajske glasbe začutil, da je Tibet že zelo daleč za menoj. Z nasmehom na obrazu ter občutkom zadovoljstva in sreče dojemam, da sem eden izmed tistih srečnežev, ki mu je uspelo prepotovati celotno pot od Kathmanduja preko Tibeta v Peking. Za mano je fantastična pustolovščina z vlakom, ki me je popeljala
skozi fascinante pokrajine tibetanske planote. Dva dni sem užival v lepih pogledih, ki se jih nikakor nisem mogel naveličati, udobju vlaka in pogovorih z prijaznimi Kitajci s katerim sem bil primoran deliti kupe na vlaku. Na to potovanje z vlakom sem čakal več kot sedem let, da sem lahko telesu, čustvom in umu skozi odrekanje kot že ne vem kolikokrat sporočil, da je potovanje nekaj čisto drugega kot udobno življenje doma. Kljub temu sem še vedno navdušen nad srečo, da imam zdravje, čas in denar ter da sem božji izbranec, da to lahko počnem. Potovanja v druge dežele so vedno tudi potovanja vase in tudi tokrat nisem spoznaval samo Tibeta, ampak tudi sebe in svoj odnos do Tibeta, ki je bil dolgoleten sen, ki sem ga tokrat vendar uresničil. Tibet je krasna dežela, polna nasprotij, pokrajina je sanjska – širne
planjave, čudovita modra jezera, gore, snežni vrhovi, nad vsem pa modro
nebo in sem in tja bel oblak. Dežela me je prevzela, popolnoma sem se
predal lepotam narave. Kora okrog Potale je bila enkratna ! Izjemno potovanje, ki me bo še dolgo spremljalo, saj je težko opisati, kaj je bilo najlepše. Ko se ozrem sam vase, vidim,
da zna biti vsak trenutek najlepši, le zaznati ga moraš. Na glavni železniški postaji v Pekingu, se je tako za mene končalo iskanje šambale na poti od Kathmanduja do Pekinga. Lepšega darila si za svoj 37-ti rojstni dan ne bi mogel kupiti. Tokrat sem že tretjič v Pekingu - velemestu Ljudske republike Kitajske. Peking je z dobrimi 14 milijoni prebivalcev drugo največje mesto na Kitajskem, gledano po številu prebivalcev, takoj za Šanghajem. Ponovno sem stopil na Trg nebeškega miru, ki lahko sprejme do milijon ljudi. Zgrajen je bil po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske z namenom, da bi na njemu prirejali veličastne parade in ljudske shode. Ponovno sem si ogledal tudi Nebeški tempelj - simbol mesta Peking, nato pa sem si v Hutongu privoščil še eno pravo pekinško raco, pred povratkom v Evropo.
Po več kot 40-ih urah vožnje z vlakom, ki je prečkal tudi višino več kot 5.000 metrov visoko in se je preko čudovite tibetanske planote počasi približeval Pekingu sem ob zvokih prijetne kitajske glasbe začutil, da je Tibet že zelo daleč za menoj. Z nasmehom na obrazu ter občutkom zadovoljstva in sreče dojemam, da sem eden izmed tistih srečnežev, ki mu je uspelo prepotovati celotno pot od Kathmanduja preko Tibeta v Peking. Za mano je fantastična pustolovščina z vlakom, ki me je popeljala
skozi fascinante pokrajine tibetanske planote. Dva dni sem užival v lepih pogledih, ki se jih nikakor nisem mogel naveličati, udobju vlaka in pogovorih z prijaznimi Kitajci s katerim sem bil primoran deliti kupe na vlaku. Na to potovanje z vlakom sem čakal več kot sedem let, da sem lahko telesu, čustvom in umu skozi odrekanje kot že ne vem kolikokrat sporočil, da je potovanje nekaj čisto drugega kot udobno življenje doma. Kljub temu sem še vedno navdušen nad srečo, da imam zdravje, čas in denar ter da sem božji izbranec, da to lahko počnem. Potovanja v druge dežele so vedno tudi potovanja vase in tudi tokrat nisem spoznaval samo Tibeta, ampak tudi sebe in svoj odnos do Tibeta, ki je bil dolgoleten sen, ki sem ga tokrat vendar uresničil. Tibet je krasna dežela, polna nasprotij, pokrajina je sanjska – širne
planjave, čudovita modra jezera, gore, snežni vrhovi, nad vsem pa modro
nebo in sem in tja bel oblak. Dežela me je prevzela, popolnoma sem se
predal lepotam narave. Kora okrog Potale je bila enkratna ! Izjemno potovanje, ki me bo še dolgo spremljalo, saj je težko opisati, kaj je bilo najlepše. Ko se ozrem sam vase, vidim,
da zna biti vsak trenutek najlepši, le zaznati ga moraš. Na glavni železniški postaji v Pekingu, se je tako za mene končalo iskanje šambale na poti od Kathmanduja do Pekinga. Lepšega darila si za svoj 37-ti rojstni dan ne bi mogel kupiti. Tokrat sem že tretjič v Pekingu - velemestu Ljudske republike Kitajske. Peking je z dobrimi 14 milijoni prebivalcev drugo največje mesto na Kitajskem, gledano po številu prebivalcev, takoj za Šanghajem. Ponovno sem stopil na Trg nebeškega miru, ki lahko sprejme do milijon ljudi. Zgrajen je bil po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske z namenom, da bi na njemu prirejali veličastne parade in ljudske shode. Ponovno sem si ogledal tudi Nebeški tempelj - simbol mesta Peking, nato pa sem si v Hutongu privoščil še eno pravo pekinško raco, pred povratkom v Evropo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar