Isla de Ometepe

Pravo bozicno darilo za dobro jutro sem prejel od Miguela, upravitelja hostla v Granadi, ko mi je naznanil, da 25. decembra ne obratuje lokalni transport med Granado in Rivas-om. Kjub temu sem preveril informacijo na dveh glavnih avtobusnih terminalih in kaj hitro mi je postalo jasno, da je cas za improvizacijo. Izbral sem prvi lokalni avtobus, ki je prisel mimo in na sreco sem na njem spoznal Spanca z enakim problemom kako priti v Rivas. Ko nama je sofer naznanil, da naj izstopiva sva se znasla sredi regionalne ceste, kjer sva po dobri uri cakanja ugotovila, da samo s stopom lahko prideva do Rivas-a, od koder v bliznjem San Jorge-u ujameva ladjo za Isla de Ometepe. Mogoce je samo bozicno vzdusje prispevalo k temu, da sva dobila prevoz do Rivas-a, od koder sva v vecernih urah prisla na Isla de Ometepe, kjer sva se v Moyogalpi udelezila prave avtenticne kavbojske zabave, kjer so lokalni pogumnezi lovili ponorele bike. Isla de Ometepe lezi v osredju jezera Lago de Nicaragua, ki je največje jezero v Centralni Ameriki in deseto na svetu. Ometepe sta bistvu dva vulkana (Concepción in Maderas) na sredi jezera, ki sta se spojila, ko sta bruhala lavo. Potovanje na tem vulkanskem otoku je zelo enostavno, zelo popularno je stopanje, saj na otoku nikoli ni bilo vojne, zato so domacini do tujcev zelo prijazni. Tako sem celotni otok obkrozil v druzbi Izraelke in Spanca vecinoma v prtljazniku pick-upa, saj se tako tudi najbolj udobneje potuje.