Iz Nikaragve sem odpotoval v Kostariko preko mejnega prehoda Penas Blancas, ki velja za enega najbolj tranzitnih med tema sosednjima drzavama, kar sem takoj obcutil na strani Nikaragve, saj sem za izstopni zig cakal skoraj dve uri. Zelo podobna zgodba je bila na strani Kostarike, zaradi blizajocega novega leta, tako da sem za preckanje mejnega prehoda porabil dobre tri ure in kar nekaj zivcev. Liberia je bila prvo vecje mesto ob ''Interamericani'' in kaj hitro mi je postalo jasno, da je Kostarika najdrazja drzava v Centralni Ameriki. Liberia je glavno mesto province Guanacaste ter odlicno izhodisce za obisk nacionalnega parka Rincon de la Vieja ter nacionalnega parka Santa Rosa. Zelo opazna je razlika med Mehiko in Kostariko ter vsemi ostalimi državami Centralne Amerike, saj so tukaj sorazmerno moderne hise, v mestih so celo knjigarne, pogosto sprejemajo kreditne kartice, na radiju pa je mogoce slisati tudi modernejso glasbo in ne samo cerkvene pesmi. Res je malo dražje, ampak to je čisto razumljivo. Slišim pa od veliko ljudi - še posebej Američanov, da je zavajajoče - še posebej to, da so ljudje prijazni, ampak vse kar na koncu hocejo je tvoj denar. Prva stvar, ki se kot očitna pokaže v Kostariki, so tudi izredno slabe ceste, pravzaprav najslabše do sedaj. Pravo presenečenje, glede na to, da je to najbolj razvita država v Srednji Ameriki. 10 do 20 cm globoke luknje v asfaltu so popolnoma običajna stvar na glavnih cestah in to brez opozorilnih oznak. Trenutno ze dva dni veckrat na dan dezuje za kratek cas, tako da mi je sedaj jasno, zakaj Kostariko imenujejo zelena Kostarika.
nedelja, 30. december 2007
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar