Na dan slovesa sva z Matjazem delila pot do Salvadorsko-Honduraske meje, kjer sem nato jaz zaradi bliznjice v Copan Ruinas, potoval raje preko Guatemale. Ko sem na honduraski meji opazil ostale popotnike, ki pridno cakajo pred zaprto mejo, sem takoj vedel, da sem izbral slabso pot in da bo se dolga pot do Copana. Zaradi dolge poti nama ni preostalo nic drugega kot, da sva ilegalno zapustila hondurasko mejo in s prvim taksijem poskusala sreco na guatemalski meji. Ko naju je carinik zacel sprasevati od kod prihajava in kam greva sva se naredila neumnega, da ne razumeva in da zeliva samo iti v Livingston. Vcasih tudi to deluje, saj pri nama je uspelo in to brez kaksnih dodatnih quetzalov. Koncno sva prisla v kraj Esquipulas od koder sem dobil prevoz za El Florido - drug Guatemalsko-Honduraski mejni prehod. Na guatemalski strani je carinik hotel nekaj za sebe, bilo je samo 10 quetzalov, a ko sem mu razlozil, da ne rabim ne vize niti mi ni potrebno placati namisljene takse, mi je z jezo vrnil potni list. 10 quetzalov je 1 euro, ampak gre se za princip. Na honduraski strani pa sem moral ze drugic v samem dnevu placati 3 US$ vstopne takse, saj druge izbire nisem imel. Copan Ruinas me je tako stal kar nekaj zivcev, ampak mu oprostim, ker je prijetno umirjeno mesto zraven najvecjega majevskega sredisca v Hondurasu. Danes sem prezivel kar lep dan znotraj nacionalnega parka, jutri pa odhajam v karibsko mesto Tela, malo na morje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar