Vladivostok

Na pol poti med Ulan-Ude in Vladivostokom sem za kratek čas naredil še postanek v mestu Habarovsk, ki leži na sotočju dveh velikih rek, Usuri in Amur, ki mestu dajata značaj obmorskega mesta. Večinsko mrebivalstvo tukaj so seveda Rusi, veliko pa je tudi korejskih in kitajskih priseljencev, tako, da je že znatno mogoče začutiti vpliv vzhoda. Sprehodil sem se po centru mesta do glavnega trga, kjer stoji kip grofa Muravjev Amurskega in do mogočne katedrale, nato pa se z ladjico zapeljal še po mogočni reki Amur ob rečnem nabrežju, kjer Rusi ob stojnicah s pivom in prigrizki intenzivno uživajo kratko poletje. Zvečer sem si še zadnjič postlal svojo postelju v kupeju in z veseljem pričakoval cilj mojega epskega potovanja od Moskve do Vladivostoka, ki je najpomembnejše rusko mesto na pacifiški obali. Ob 9:00 uri zjutraj se tako vlak še zadnjič ustavi na glavni postaji v Vladivostoku in za mano je vsega skupaj 157 ur potovanja z vlakom po transibirski železnici. Ime Vladivostok v ruščini pomeni "vladaj vzhodu", mesto pa je iz kitajskih rok prešlo v ruske roke šele v drugi polovici 19. stoletja, zatem pa se je Vladivostok kmalu razvil v prvo in najpomembnejšo rusko pristanišče na pacifiški obali. Mesto je leta 1932 postalo tudi oporišče ruske pacifiške flote, kar je tudi glavni razlog, da je bilo mesto skoraj 70 let zaprto za tujce, prepoved vstopa za tujce pa je nehala veljati šele leta 1992. Danes ima mesto dobrega pol milijona prebivalcev, ki si kruh služijo predvsem z delom v ladijskem prometu, ladjedelništvu in ribolovu. Mesto se nahaja na vzhodu v zalivu Zlati rog v bližini meje med Kitajsko in Severno Korejo, zaradi svojega hribovitega reliefa v samem zalivu pa je mesto dobilo tudi ime ruski San Francisco. V starem delu mesta se nahaja veliko stavb, ki so bile zgrajene v 19. stoletju, pri čemer različni arhitekturni stili izražajo tako zahodno kot vzhodno kulturu, Vladivostok pa je tudi največji znanstveni in kulturni center Daljnega vzhoda s številnimi univerzami in akademijami, mesta pa ima 4 gledališča in 30 muzejev. Povzpel sem se do "Orlovega gnezda", ki je na nadmorski višini približno 200 metrov najvišja točka starega mesta, ki ponuja čudovit ragled na mesto ter na zaliv Zlati rog z velikim trgovkim in ribiškim pristaniščem. Ogledal sem si tudi prelepo železniško postajo Vladivostok, ki je končna postaja transibirske železnice ter znamenito podmornico S-56 na nasipu v pristanišču, kjer sem ob prijetnih sončnih žarkih podoživljal to veliko epsko potovanje od zahoda do vzhoda. Po nekaj letih sanjarjenja o potovanju s transibirsko železnico so se mi tako sanje končno uresničile in postal sem bogatejši za izkušnjo, da sem skozi lastne oči prepotoval 9.259 kilometrov ruske pokrajine v vsej svoji veličini in spoznal rusko kulturo. Spasiba Rossija.