Drugo najvecje otocje na svetu, z vec kot sedem tisoc tropskimi otoki, med katerimi je poseljenih le slabih dvesto, lezi med Juznokitajskim morjem na zahodu, Celebeskim morjem na jugu in Tihim oceanom na vzhodu. Iz Manile sem zgodaj zjutraj poletel v Puerto Princeso, prestolnico rajskega otoka Palawan. Palawan, ki je nekoliko odmaknjen od ostalega otocja, je redko poseljen in slabo razvit, zato tudi nekoliko manj turisticno oblegan, a zato toliko bolj vabljiv. Na zahodu predstavlja mostisce proti otoku Borneo. Let je sicer nekoliko zamujal, a je bil zaradi tega, razgled iz zraka toliko bolj cudovit. Tekoci trak s prtljago, je bil kar na prostem, zato sem se z lahkoto in na hitro s triciklom odpeljal v mesto. Prvi vtis mesta je bil pozitiven. Zelo simpaticno mesto, precej bolj cisto kot vse, kar sem videl do sedaj. Hise so vecinoma iz bambusa, prekrite z mananinimi listi in slamo, le vecje so bolje grajene v nekaksnem netipicnem azijskem stilu. Prometna infrastruktura je pomanjkljiva. Otoke sicer povezujejo trajekti in razmeroma dobro je urejen notranji letalski promet (v drzavi je kar vec kot 40 letalisc), vendar so ceste, z izjemo okolice vecjih mest, slabe. Mesto je polno trgovskih centrov in barov, ki zazivijo sele ponoci, zelo dobro pa poslujejo tudi pirati najrazlicnejsih izdelkov. V trgovini so vsa mila in kreme z ''Whitening ucinkom'', za cim bolj belo kozo, saj tukaj velja ravno obratno kot v Europi, cim bolj privlacna je svetla polt. Narobe svet !
Ni komentarjev:
Objavite komentar