Po spoznavanju filipinske prestolnice sem se zvecer, ponovno preko noci, zapeljal na sever, do mesteca Banaue, ki se nahaja sredi filipinskih Kordiljer. Voznja z avtobusom po makedamski cesti polni lukenj, manjsih plazov, je bila kar adrenalinska, vse okoli pa rizeve terse in tropski gozd…lepo! Tam me je pricakal povsem drug svet, med drugim tudi 2000 let stare rizeve terase. Banaue, majhne mestece sredi visokogorja, je zaradi prijetnejse, hladnejse klime, pravo izhodisce za treking med bliznjimi, najvecjimi rizevimi terasami na Filipinih. Iz najvisje razgledne tocke, so terase skorajda povsod kamor seze oko. Vse obdelane, delajo pa se vedno tako, kot so predniki pred 2000 leti, le da se po robu teras vije gorska cesta. Hribovska plemena so tukaj ze pred dvema tisocletjema v negostoljubne strmine vklesala prave ogromne bozje stopnice – tako imenujejo rizeve terase, menda ene najlepsih in najbolj mogocnih na svetu. Z lokalnim prijateljem sem se odpravil na krajsi treking skozi dezevni pragozd in mimo teras, kjer tetovirane mamice se vedno na roko posadijo vsako bilko riza in to z nasmehom na obrazu. Raziskava iz leta 2005 namrec ugotavlja, da so Filipinci eni izmed najbolj veselih narodov na svetu. Smejijo se na vsakem koraku in tudi ko je potrebno delat in ko se pojavi problem, je prva reakcija smeh. Zavidanja vredno !
sreda, 10. september 2008
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar