Sorong

Zivljenska avantura, se je pricela ze zelo zgodaj, ko sem se ob tretji uri zjutraj na letaliscu v Jakarti, soocal z dejstvom, da se odpravljam na oddaljeno Papuo. Se zmeraj nekoliko vznemirjen, ker se odpravljam tja, kamor ne stopi vsak turist, iscem poglede morebitnih popotnikov, na poletu bivse indonezijske vojaske letalske druzbe Merpati, proti mestu Sorong, ki se nahaja na severnozahodnem delu Papue, vendar med poletom opazim zgolj dva starejsa gospoda, najverjetneje misijonarja iz Papue. S krajsim postankom v Makassar-ju, na indonezijskem otoku Sulawesi, po stirih urah leta zagledam kopno, prekrito z neskoncno zivozeleno dzunglo. Srce zabije hitreje, pojavi se majnsa nervoza, a hkrati nasmeh zadovoljstva. Upelo mi je! K sreci spoznam prijetna indonezijca Evi Aryati Arbay in Paul David Hasudungan iz Jakarte, nadzornika indonezijskega ribiskega izvoznega sektorja, ki poslovno potujeta v Sorong. Prijazno mi ponudita pomoc ze na samem letaliscu in me predstavita podruznemu sektorju na letaliscu v Sorong-u, kot popotnika, ki je prvic na Papui. Neverjetno prijazen druzbeni kolektiv podruznega ribiskega sektorja, mi ponudi pomoc pri iskanju nocitve, mi predstavi drugo najvecje mesto province Papue in me povabi kot gosta na konferenco o standardih indonezijskega ribiskega izvoznega sektorja. Nikoli v zivljenju, si nisem predstavljal, da bom nekoc gost indonezijskega ribiskega izvoznega sektorja, in to celo na Papui. Po zakljuceni konferenci so me naslednji dan povabili na ogled najvecje gojilnice jastogov, za razvedrilo pa je sledil se obisk, z rajskimi plazami obdanega ‘’krokodiljevega otoka’’. Za na konec lahko recem le : Thank you Ferry, Awal, Andreas, Rahman, Amiluddin, Justus, Lia, Evie and David. My dreams became truth !