Baliem valley

Zgodaj zjutraj, se v trdi temi, se odpravim proti letaliscu Sentani za polet v Wameno, v hribe osrednjega dela Irian Dzaje. Na pultu Trigane poskusam opraviti check-in, a izvem, da ni potreben in da naj zgolj sledim usluzbencu letalisca, ki me je z avtomobilom odpeljal letaliskim hangerjem naproti. Od dalec opazim napis ‘’Cargo’’ in v trenutku mi vec ni bilo jasno, kaj se dogaja. Poskusam vprasat soferja, a mi slednji le v papuanskem jeziku odgovori : Cargo, Cargo, Cargo! V hangerju opazim se stiri ljudi, indonezijskega videza, na kar kmalu po pogovoru izvem, da letim v Wameno z transportnim letalom, saj so redni poleti, zaradi festivala ze vsi zasedeni. Po eno-urnem poletu, v druzbi stevilnih paketov in ostalih stirih potnikov, pristanemo v dolini Baliem. Ceste do tja namrec ni, obstaja le stotine kilometrov neprehodne dzungle, v kateri te s sulicami in loki pricakajo plemena Dani, Lani in Yali, nekdanji kanibali s svojim edinstvenim nacinom zivljenja. Wamena je izredno zanimivo mesto, v katerem se sodobna Indonezija mesa s plemensko preteklostjo in kamor mozakarji s hribov, se vedno prihajajo obleceni le v tradicionalne koteke - tulcki za lulcke so to, drage dame! Ker sem bil ob pravem casu na pravem mestu, sem 40 kilometrov izven Wamene, v okoliskih hribih Irian Dzaje ujel znameniti festival doline Baliem - Budaya Lembah Baliem. Na festivalu sem prezivel dva cudovita, maksimalno fotogenicna dneva, saj je vse skupaj res en velik praznik za fotoaparate. Obcudoval sem stevilna hribovska plemena Irian Dzaje, ki so za zakljucek festivala uprizorile pravo vasko veselico s plemensko vojno vred. V 30 kilometrov oddaljenem kraju Kurulu, sem obiskal tudi pleme Dani, pri njih prespal na ilovnatih tleh lesene kolibe in sele zvecer ob ognju dojel, kako dolga je bila pot v kameno dobo irianskih hribov.