Baduy land

Ob vrnitvi na indonezijski otok Java, sem se na hitro izognil vrocini, kaosu in umazaniji Jakarte in se raje odpravil v predel zahodne Jave, v provinco Banten, obiskat tako imenovano ozemlje “Baduy land”. Nic kaj dosti ni ostalo od skupnosti, ki je prezivela stoletja, v slogu stare, nespremenjene tradicije, ne dalec stran od bucne metropole Jakarte. Kot zagovorniki duhovne karizme in animizma, zivijo v velikem sozitju z naravo, kar se odraza v njihovem preprostem, specificnem nacinu zivljenja. Ne uporabljajo prevoznih sredstev, zivijo brez elektrike, ne poznajo plasticnih izdelkov, so brez obuval in zivijo po svojih specificnih pravilih. Baduy skupnost je razdeljena v dve skupini : Outer Baduy oziroma Black Baduy in Inner Baduy oziroma White Baduy. Statistika preteklega leta kaze, da na obmocju Baduy ozemlja zivi se le 8000 clanov skupnosti Baduy, od tega zgolj 800 clanov notranje skupnosti – White Baduy. Slednji so dolzni spostovati vsa pravila dosledno in ce prekrsijo katero izmed njih, so dolzni izstopiti iz notranje skupnosti, s cimer postanejo t.i. Outer Baduy. V treh dneh sem izvedel cudovit treking med vasicami Gajeboh, Cipaler in Kroya, kjer mi je White Baduy Sapri zaupal naslednjo filozofijo:
1.) Gore ne smejo biti unicene, v dolini ne sme zmanjkati vode.
2.) Tradicionalni zakoni ne smejo biti krseni, tabuji ne spremenjeni.
3.) Dolzina ne sme biti krajsa, niti podaljsana.
4.) Kar je pravilno, mora biti tudi pravilno povedano.
Tisto, kar me je zelo presenetilo, je njihova postenost in zaupanje, za razliko od preostalega dela Indonezije, kjer te na vsakem koraku lokalni lopovi poskusajo obrati za par tisoc rupij vec, zgolj zato, ker prihajas iz zahoda. A postenih racunov bo kmalu konec in zopet bo tukaj trd boj za rupije – odhajam namrec v centralno Javo, v Yogjakarto.