Kharakorum je manjse mesto oziroma pravzaprav vasica, kjer smo naredili urgentni postanek zgolj zaradi goriva, nato pa smo nadaljevali 400 kilometrov dolgo pot proti Ulaan Baatar-ju. Zadnjo noc, predno se vrnem v civilizacijski Ulaan Baatar, sem prezivel pri nomadski druzini, katera si je svoj novi dom poiskala ravno pred kratkim casom in to v enem izmed najlepsih predelov v okolici Kharakorum-a. Zadnji vecer ni bilo kraljevske pojedine, bile so pa mlecne rolade, airag, posuseno ovcje meso, kruh in vodka. Ni bilo roz, tople vode in elektrike, bila pa je druzba starih prijateljev in novih znancev, mesanica slovenscine, anglescine in mongolscine, simbolicno darilo sopotnikov za glavo druzine......in fantasticen obcutek, da sem v desetih dneh dozivel svoje najlepse sanje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar