Pamukkale

Po celonočni vožnji iz mesta Goreme v jutranjih urah prispem v mesto Denizli. Brez vnaprejšnje rezervacije z lahkoto pridobim prenočišče, saj je mesto Denizli izhodišče za vse obiskovalce, ki si želijo ogledati svetovno naravno čudo imenovano Pamukkale, ki ga letno obišče ogromno turistov. Z lokalnim avtobusom sem se tako iz Denizlija odpeljal proti kraju Pamukkale. Ko sem se peljal po cesti proti temu "bombažnemu gradu", sem opazil maso turistov, ki so kot čreda tavali po osrednji poti terasastih apnenčastih tvorb. Izgledali so kot mravlje, ki so napadle razstresen sladkor. Pamukkale so svetovno naravno čudo, kjer je narava tisočletja nalagala bele apnenčaste nanose v znamenite kaskade, ki merijo v dolžino okrog 2000 metrov, v širino 600 metrov in v višino 160 metrov. Tektonsko premikanje tal je v dolini reke Menderes povzročalo številne potrese in dvigovanje izvirov tople vode. Pamukkale ima tako kar 17 izvirov tople vode, voda v njih pa ima temperaturo od 35 pa vse do 100 stopinj. Iz njih se voda, ki je izjemno bogata z minerali preliva čez previse in pri tem odlaga minerale, ki so neobičajnih oblik v plitve terasaste bazene. Pamukkale so atraktiven naraven kompleks, saj se v bazenih napolnjenih z vodo ustvarjajo kamniti zidovi, ki v obliki stalaktitov, kot nekakšni zmrznjeni slapovi visijo iz sten. Namakanje v tej vodi naj bi imelo mnoge blagodejne učinke na zdravje, zato so tukaj že v drugem stoletju pred našim štetjem zgradili mesto Hierapolis, na katerega dan danes opominjajo še dobro ohranjene ruševine mestnih vrat, bazilike, gledališča, Apolonovega templja, rimskih term in ene največjih nekropol na svetu z več kot 2.000 grobnicami. Pamukkale so leta 1988 prišle pod zaščito UNESCA-a in so tako umeščene na Unescov seznam svetovne dediščine, legenda pa govori o tem, da je dovolj le deset minut kopanja v tej vodi, da se pomladite za pet let. Pri meni očitno ni delovalo.