Ob pol petih zjutraj, deloma še zaspan, sem v recepciji hotela, kjer mi je prijazen turk, ki se je dolgočasil za receptorsko mizo ponudil turško kavo, čakal, da me organizator poleta z balonom razveseli z novico, da polet bo. Zaradi slabega vremena zjutraj so poleti čez pokrajino Kapadokije namreč večkrat tudi odpovedani. Od hotela do hotela smo se vozili in pobirali posamezne udeležence poleta z balonom, nato pa smo prišli do vzletišča balona, kjer je balonarska ekipa pripravljala že vse potrebno za vzlet balona. Z jutranjim svitom so se v okolici našega balona pričeli pojavljati tudi ognjeni zublji ostalih balonarskih ekip in zvoki plinskih jeklenk in šele zjutraj, ko se je zdanilo sem ostal brez besed ob pogledu na število balonom, ki so se pripravljali na hkratni skupni vzlet. Pilot balona nam je pojasnil osnovna varnostna navodila in že smo bili v zraku eden izmed številnih balonov, po besedah pilota balona naj bi jih bilo to jutro več kot sto, ki je tiho lebdel nad čudovito pokrajino Kapadokije. Kapadokija je visoka planota v vzhodni Anatoliji z nadmorsko višino preko 1000 m, nad katero se dvigujejo številni ognjeniki, najvišji med njimi Erciyes Dağı z višino 3916 metrov pri mestu Kayseri, je bil lepo viden tudi med poletom z balonom, prav tako lepo vidna pa so bila tudi najzanimivejša in najpogosteje obiskana mesta Ürgüp, Göreme, Selime, Güzelyurt, Uçhisar, Avanos in Zelve. Z jutranjim vremenom smo imeli kar srečo, zato je bil najvišja višina do katere smo lahko poleteli z balonom 600 metrov nadmorske višine, od koder je bilo moč pridobiti pravo predstavo o razsežnosti in podobi pokrajine Kapadokije. Čeprav nisem prvič poletel z balonom, ju bil polet z balonom ob zori in čakanje na sončni vzhod, kljub nekoliko dražji ceni, nepozabno doživetje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar