Dobre štiri ure sem potreboval, da sem z avtobusom iz mesta Denizli prispel v mesto Selcuk, ki je glavno mesto v provinci Izmir in je oddaljeno zgolj slaba 2 kilometra od zgodovinskega mesta Ephesus. Avtobusni sistem je v Turčiji zelo dobro razvit, cene vozovnic glede na prevoženo razdaljo in ponudbo na avtobusu (prigrizek, kava, sok, osebni LCD zaslon in steward) pa niti niso tako pretirano drage. V bližini avtobusne postaje se namestim v cenovno ugodnem hotelu z imenom ''Paris hotel'', saj samo mesto Selcuk, razen trdnjave, ki bdi nad mestom, popotniku ne ponuja razloga, da bi se v tem mestu zadržal dalj časa, zato sem dan izkoristil tako, da sem se odpravil v višjeležečo vas z imenom Sirince, ki je od mesta Selcuk oddaljena 8 kilometrov. Sirince je majhna vasica v okoliških hribih, kjer so vse hiše med ozkimi ulicami zgrajene v grškem stilu. Na vsakem vogalu je mogoče poizkušati kvalitetno vino v prijetnih vinskih barih, čez dan pa lepo zaživi tudi glavni mestni trg s tržnico, na kateri prodajajo ''grmade'' domačih sladic. Baklava iz pistacij in orehov, ploščice s sezamom in medom, turški med in puding s sladkim sirom so bili tu še veliko slajši. Zvečer, ko se je stemnilo in so temperature že nekoliko padle, sem se z lokalnim avtobusom vrnil v mesto Selcuk, kjer sem se sprehodil po starem mestnem jedru in za večerjo poizkušal še eno izmed turških specialitet - domates civesi (polnjene paradižnike). Po vrnitvi v hotel sem tako dan zaključil s posedanjem na terasi hotel, kjer sem se ogrel z domačim jabolčnim čajem ob hkratnem spoznanju, da ti Turčija lahko ponudi veliko več kot le sonce, plaže in morje, saj je v Turčiji mogoče najti osupljive naravne lepote, zanimiva mesta, impresivne stavbe in kulturne ter zgodovinske znamenitosti, kakršna je tudi Ephesus, kamor se odpravljam jutri zjutraj.
Ephesus je bilo zgodovinsko grško mesto, katerega ostanki se še danes nahajajo približno 3 kilometre izven mesta Selcuk, zato je Selcuk odlično izhodišče za obisk ostankov grškega mesta Ephesus. Za tri turške lire me je majhni avtobus pripeljal do mogočnega antičnega mesta, ki je danes najbolj oblegana arheološka znamenitost v Turčiji. Vhod v nekdanje mesto je širok in veličasten, saj današnja podoba Ephesusa obiskovalca popelje v zlato obdobje rimskega vladanja, zlasti cesarja Augustusa, ko je mesto štelo okrog 300.000 prebivalcev in je po vsem Sredozemlju slovelo po razkošju. Ephesus ponuja številne atrakcije, z znanstveni dokazi in nekaj domišljije pa so arheologi rekonstruirali tudi način življenja v mestu. Mesto je imelo številne urbane elemente in je zadovoljevalo vrsto potreb prebivalcev in obiskovalcev. Utrip zgodovinskega mesta Ephesus je bil živahen, mesto je bilo trgovsko in kulturno središče, kraj čaščenja in ena od prestolnic znanja takratnega sveta, saj je od tukaj izviral tudi predsokratski filozof Heraklit. Ena od treh dominantnih ulic v Ephesu vodi od Heraklitovih vrat do Celzusove knjižnice. Ob tej ulici so bila gostišča, trgovine, lepo ohranjen Hadrijanov tempelj, nekoliko nižje javna stranišča, na eno stran terasaste patricijske hiše, na koncu ulice pa dominantna Celzusova knjižnica, ki je bila v svojem času tretja največja knjižnica na svetu. Nedaleč od knjižnice na marmorni cesti, ki vodi do nje, je kakor so prepričani arheologi prvi oglas v zgodovini. Z njim - gre za odtis noge s prstoma, usmerjenima na dva konca in z različnimi simboli na njih - so vabili v Celzusovo knjižnico in v bordel nasproti nje. Da je bila hiša z dvema vhodoma nekoč bordel potrjujejo najdbe v njej in njena struktura, saj je hiša imela v pritličju sprejemnico z mozaično zgodbo o štirih letnih časih, v nadstropju pa številne majhne sobe, v katerih so antične prostitutke zadovoljevale svoje stranke. Preživel sem lep dan v antičnem grškem mestu, sedaj pa me čaka še nočna vožnja nazaj v Istanbul, od koder se počasi vračam domov.
