Bagan

Po večurni neudobni vožnji z lokalnim avtobusom končno prispem v Bagan - v starodavno mesto z več kot dva tisoč pagodami in templji. Na postajališču nas pričakajo domačini s kočijami, ki so v pričakovanju nekaj turistov za dolar ali dva pripravljeni čakati ves dan. Prijetno se namestim v kočiji in se odpravljam iskat prenočišče. V bližini lokalne tržnice se mi je uspelo pogoditi za ugodno ceno glede prenočišča, nato pa sem se z izposojenim motorjem izgubil med več kot 2200 templji, ki so še danes razsejani na več kot 40 kvadratnih kilometrih suhe in vroče ravnine imenovane Bagan, ki je danes starodavno mesto v osrednji regiji države, v zlatem obdobju kraljevine, med 11. in 13. stoletjem, pa je tukaj bilo zgrajenih več kot 10.000 budističnih templjev, pagod in samostanov. Reka Iravadi je skozi čas odnesla skoraj tretjino prvotnega mestnega območja, številne templje pa so v času zgodovine oskrunili tudi številni tatovi v želji iskanja zakladov, številni potresi in zob časa pa sta povzročila, da so se številni budistični templji, pagode in samostani spremenili v kupe razpadlih kamnov, ki zraven še preživelih templjev krasijo Bagan. Dva dni sem Bagan, ki ga je Unesco leta 1996 razglasil za svetovno dediščino raziskoval na motorju, užival v labirintu templjev in si pri tem ogledal znamenita tri svetišča Ananda Phato, That-byin-nyu in Dhamma-yan-qyi, po vzponu na tempelj Shwesandaw pa ob večeru občudoval tudi čudovit sončni zahod te najprivlačnejše točke zlate dežele, ki je med konicami templjev nekaj izjemnega. Očarale so me tudi vasice med templji in mirno življenje brez mestnega vrveža, saj je v tem času v Baganu ravno nizka turistična sezona. Bilo je fajn in vredno obiska, saj sem začutil, da potrebujem ravno to doživetje in z enim stavkom tako lahko zaključim le, da je Bagan prvovrstni mix Azije, Tibeta in Indije.