Vientiane

Konec prejšnjega leta sem pogosto premišljeval o tem, da potrebujem premor od zahodnjaškega življenjskega sloga. Monotoni vsakdan in pospešen življenjski ritem tako doma kot v službi mi nista dopuščala dovolj časa za delo na sebi - bil sem nezadovoljen in duhovno prazen, zato sem si zaželel notranjega miru in drugačne življenjske filozofije. Našel sem jo v vogalu skritih dolin in nedotaknjene narave, kjer se skriva morda največja skrivnost jugovzhodne Azije - Laos, komunistična država, prežeta z budističnim duhom. Po dolgotrajnem poletu iz Dunaja preko Bangkoka sem prispel v Laos. Moj prvi stik s to državo je bilo mesto Vientiane, glavno in največje mesto Laosa, ki leži ob obali reke Mekong. Vientine je nekdanja francoska kolonija z 700.000 prebivalci in čeprav je mesto majhno v primerjavi z preostalimi azijskimi prestolnicami, je vredno ogleda, saj ga krasijo številni budistični templji, med katerimi zagotovo v svoji svetlikajoči se zlatorumeni barvi izstopa tempelj Pha That Luang - eden najbolj znamenitih templjev v Laosu, ki je hkrati tudi pomemben nacionalni kulturni spomenik. Pha That Luang je bil zgrajen leta 1566 s strani kralja Setthathirat-a in obnovljen  leta 1953 ter sega 45 metrov v višino, v neposredni bližini pa se nahaja tudi tempelj Wat Si Muang, ki je bil zgrajen na ostankih Kmerskega svetišča in ki ga po verovanju lokalnega prebivalstva varuje duh lokalnega dekleta z imenom ˝Si˝. Oba predstavljata temelj budistične religije v Laosu ter dopolnjujeta bogato budistično dediščino templjev v Luang Prabangu. V osrednjem delu mesta je od daleč viden tudi spomenik Patuxai, ki je nedvomno največja znamenitost mesta Vientiane in močno spominja na znameniti pariški Triomphe, posvečen pa je padlim vojakom, ki so se borili za neodvisnost od Francije. Povzpel sem se na vrh spomenika, od koder je bil viden najlepši razgled nad mestom, nato pa dan zaključil v eni izmed največjih tržnic - Talat Sao, kjer sem poizkusil tudi tradicionalno jed Larb.