Najbolj pristni trenutki potovanja se seveda zgodijo takrat, ko potuješ brez cilja, zato sem se naslednji dan opravil na pot z motorjem brez končnega cilja. Užival sem v vožnji, čeprav cesta ni dosegala niti standardov slabe ceste pri nas, saj v tem predelu Laosa ni gostega prometa, niti ni večjih mest, so zgolj vasice kot je Tham Xang, še bolj skrite in bolj pristne, domačini pa veseli vsakega novega obraza. Prah rdeče zaprešene ceste, ki ga je dvignilo mimo mene se vozeče vozilo in me je v celoti objel, je potovanju v neznano dodal še dodatni šarm. Vsake toliko časa, ko sem prišel v majno vasico, sem lahko opazoval barvitost in tradicionalne značilnosti posameznih etičnih manjšin, kot so manjšine Tai Dam, Khmu in Hmong. Zares me je presenetila oprtost in preprostost teh ljudi - čeprav so zelo revni, so izjemno srečni, odprti in pripavljeni pomagati, tudi meni, ko sem za hip izgubil orentacijo na majhnem zemljevidu. Laos v tem predelu države deluje na prvi pogled zaspano, a dežela se počasi prebuja iz dolgoletnega dremeža in opazite je, da domačini posamezne naravne lepote kot so jezero Nong Tang in slapovi Tad Ka in Tad Lang že poizkušajo izkoristiti, kot naravne znamenitosti, s katerimi bi v ta predel Laosa privabili popotnike iz bližnjega Vang Vienga in oddaljenega Vientiana. A kljub temu je Laos komunistična država, prežeta z budizmom, ki se je potrošništvo in globalizacija še nista dotaknila. To sem spoznal tudi sam, saj sem zaradi pomanjkanja obcestni črpalk bil primoran voziti dodatno gorivo v steklenicah kar v nahrbtniku, vse z željo odkrito to iskreno in od potrošništva nedotaknjeno državo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar