Vang Vieng

Po štirih urah vožnje, ki me je stala zgolj slabih 4,0 eure, sem po napornem vijuganju med loaškimi hribi prispel v mesto Vang Vieng, ki leži še zmeraj v provinci Vientiane. Mesto, ki ga obdaja prečudovita kraška pokrajina in me močno spominja na Yangshoo na Kitajskem, leži ob reki Nam Song in zastarelem, zapuščenem letališču. Vang Vieng je danes backpackerska meka za popotnike in turiste, saj tako reka Nam Song, kakor tudi številne apnenčaste gore z prelepo kraško pokrajino, zraven oddiha popotniku ponujata tudi dobršno mero adrenalina. Po namestitvi pri američanu Pan-u, ki ga je tako prevzela ta laoška pokrajina, sem se z izposojenim kolesom podal na vožnjo med riževimi terasami, ki so jih v ozadju krasile številne apnenčaste gore. Ogledal sem si jame Ring, Padeng in Xang, se zapeljal do močno opevane modre lagune, nato pa dan zaključil z vzponom na edini dostopen kraški osamelec, z vrha katerega sem občudoval lepote te laoške pokrajine. Naslednji dan sem z izposojenim motorjem odpravil raziskovat bližnje vasice v ozadju kraških osamelcev, kjer živijo etična ljudtsva, kot so Lao, Kmou in Hmong. Domačini so znali obdržati nasmeh na obrazu in so me sprejeli odprtih rok, zato sem se počutil izjemno dobrodošel in sem tudi prenočil pri družini v njihovi bambusovi hiški, kjer v enem prostoru bivajo vse tri generacije. Za življenje mi je zadostovalo ognjišče v kotu, blazina  na tleh, mreža proti komarjem ter zbor petelinov in cmokanje pujskov pod kolibo - recept  za idilično spokojno noč nekje daleč stran od doma, v laoškem hribovju pri zadovoljnjih ljudeh. Ob povratku nazaj v mesto Vang Vieng sem si ogledal še dva templja, nato pa večer preživel na ulici, kjer se zvečer prikažejo številne stojnice s sveže pripravljenimi specialitetami laoške kuhinje, ob spoznanju, da prisegam na slastno ribo na žaru obogateno z limonino travo.