Leh

Potem, ko sem noč preživel na letališču v New Delhi-ju in so mi družbo delali občasni taksisti, sem ob peti uri zjutraj opravil še zadnje formalnosti za polet proti osrčju Himalaje in sicer v mesto Leh. Leh je na višini 3524 metrov najvišje ležeče mesto v regiji Ladakh, v zvezni državi Jammu and Kashmir. Slabo uro trajajoči let nad vrhovi Himalaje je v meni vzbudil občutek sreče, da si lahko končno ogledam indijski del Tibeta oziroma regijo Ladakh, imenovano tudi ''small Tibet''. Kar štiri leta sem čakal nato, da si lahko ogledam te čudovite kraje, potem , ko so mi v Kathmanduju preprečili vstop v Tibet zaradi izgredov v zvezi z olimpijskimi igrami v Pekingu. Pristanek na letališču, ki je v prvi vrsti namenjeno indijski vojski, ki je v Kašmirju zaradi meje z Pakistanom in Kitajsko prisotna v zelo velikem številu, v zgodnjih jutranjih urah je bil skrajno idiličen. Nebo je bilo namreč brez oblaka, snežno beli vrhovi pa so bili objeti v lepotah sončnega vzhoda. Nastanil sem se pri prijazni družini, ki v Lehu živi zgolj v času poletja, t.j. od maja do septembra, preostanek leta pa preživi v Manaliju, saj temperature v času zime padejo tudi pod -20 do - 50 stopinj. Sprehodil sem se čez tibetantsko in lokalno tržnico ter užival ob lepotah bazarja, nato pa se peš povzel do nekdaj najpomembnejše zgradbe v Lehu, imenovane Leh Palace, in nad njo ležečim templjem, od koder sem imel čudovit razgled nad samim mestom, zasneženimi gorami v ozadju in v bližini v nebo vpijajočo Shanti stupo.