Dobrih pet ur tresoce makadamske voznje sem potreboval, da sem iz Arequipe prispel do Cabanaconde, do izredno majhnega kraja na robu kanjona Colca, od koder je po triurni naporni poti mogoce priti vse do dna tega brezna. Reka Colca tam spodaj ponuja zivljenje in radost, kjer se skala spremeni v zemljo, prah v vodo in puscava v vas, saj se sredi obsirnega visokogorskega puscavskega podrocja, naenkrat vegetacija zanimivo spremeni v rodovitno zemljo in kristalno cisto vodo, kjer se ob stevilnih ogromnih kaktusih, pocasi vendarle v tradicionalnem perujskem stilu razvijajo simpaticne majhne vasi. Za spust v drugi najgloblji kanjon na svetu, sem izbral tridnevni trekking (ogromno agencij v Arequipi in Cuscu ponuja tovrstne trekkinge) s katerim sem se preko stevilnih vasic na robu kanjona, spustil vse do dna, do reke Colce, kjer sem prespal in naslednje jutro z zavistjo obcudoval prelete stevilnih kondorjev. Pot nazaj na vrh kanjona je bila veliko bolj naporna, nekaj naredi zracna visina, nekaj doprinese utrujenost, a vztrajnost in zelja sta bila s prelepim soncnim zahodom na vrhu kanjona poplacana. Colca je le drugi najgloblji kanjon na svetu in ce vam drugo mesto ne zadosca, je od Arequipe do roba kanjona Cotahuasi samo 12 ur poskakujoce voznje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar