Vecinoma ravninska Tajska se proti severu pocasi vzpenja v razgiban, hribovit svet, ki ga z ene strani omejuje Mjanmar, z druge pa reka Mekong, ki meji na Laos. Sever Tajske je prijeten kraj za oddih, kar so spoznali tudi ze vsega navelicani zahodnjaki. Tempo zivljenja je tukaj pocasnejsi in bolj umirjen, prebivalci pa so tudi preprostejsi in revnejsi kot v Bangkoku in na jugu Tajske. Vecinoma se ukvarjajo s kmetijstvom, uspeha zeljni pa ze s turizmom, saj obmocje Chiang Mai-a nudi popotnikom stevilne moznosti za zabavo. Po naporni hladni nocni voznji, sem naslednje jutro zgodaj prispel v Chiang Mai, z zeljo, da izvedem kaksen zanimiv treking med hribovskimi plemeni. Samo mesto je turisticni cirkus s stevilnimi pisanimi trznicami, turisticnimi agencijami, nocnimi lokali, skratka all inclusive. Se malce severneje od Chiang Mai-a, se nahaja vasica Pai, po mojem mnenju najlepsa vasica na Tajskem. Seveda je tudi tukaj moc naleteti na nekaj turistov, predvsem popotnikov, ali pa po opiju hrepenecih dusah, ki se tukaj za majhni denar zadevajo do onemoglosti. Skupaj z lokalnim vodicem in njegovo ostro nabruseno maceto sem se odpravil na vec-dnevni treking po dzungli. V stirih dneh sem tako izvedel treking med hribovskimi plemeni Lah, Karen in Akha, z slonovega hrbta raziskoval dzunglo ter se spustil po reki z bambo raftingom. Vecere smo druzabno prezivljali ob ognju, ob kozarcku piva in vodicevem petju, ki se je zmeraj kmalu sprevrglo v kricece dretje, saj so tajci po dveh malih ze kar v rozicah. Obiskali smo tudi vasico Mae Hong Son, poznano po plemenu Karenn, ki so pravzaprav begunci iz Myanmara, ki so na Tajskem nasli svoj mir in izkoristili gostoljubje drzave. Pleme simbolizirajo predvsem zenske z njihovimi dolgimi vratovi. Obroce okoli vratu, narejene iz brasa, nosijo iz treh glavnih razlogov: kot zascita pred tigrovim ugrizom, zaradi medsebojnega prepoznavanja in kot simbol lepote. Natikat si jih zacnejo ze kot 5-letne deklice, vsako leto vse vec do poroke, tako da porocene zenske nosijo nekje med 22 in 27 obrocev, ki tehtajo med 5 in 7 kg. Srecanje s plemeni je edinstveno dozivetje in kjub nekoliko ze komercialnem pridihu, te njihova skromnost in preprostost prevzame. Ste ze kdaj slisali za Yao, Mien, Lisu, Hmong, Red Karen in Lazu plemenske skupnosti ?
Ni komentarjev:
Objavite komentar