Hue

Hue je bila moja naslednja destinacija, kamor sem prispel z vlakom iz Ninh Binh-a v zgodnjih jutranjih urah. Po nekoliko daljšem pogajanju s taksisti za prevoz do hotela se končno namestim in odpočijem v majhni sobi v središču mesta. Hue je majhno, vendar čudovito mesto, ki leži v centralnem delu Vietnama tik ob reki Parfume. Trdnjave in palače mesta Hue, ki sta bili nekoč upravni prestolnici južnega Vietnama nikakor ni mogoče spregledati, saj sta vidni že od daleč, območje okoli citadele pa je obdano z jarkom, ki ga napaja reka Parfume. V staro mestno jedro sem vstopil skozi stara vhodna vrata, kjer so bili v bližini še zmeraj vidni tanki, letala in helikopterji iz Vietnamske vojne. Ob vsakem vozilu je zapisano, kje je bilo vozilo zajeto in od koga, vstopnina v muzej na prostem pa znaša 1 USD. Cesarjeva palača je obdana z visokim obzidjem, ki ima 4 mogočna vrata, a turistom je namenjen le en vhod na južnem delu za vstopnino 100.000 dongov. Celoten kompleks trdnjave in palače pa iz ptičje perspektive deluje še precej večje, saj kvadratno obzidje meri kar 2,5 x 2,5 km. Mesto Hue so med drugo svetovno vojno močno bombardirali in tako je bilo tudi cesarsko mesto skoraj povsem uničeno, a so ga lepo obnovili in danes je ena glavnih turističnih atrakcij, ki je vredna ogleda. Znotraj trdnjave se nahaja tudi cesarsko mesto (Imperial City), kjer je tudi Prepovedano mesto (Forbidden Purple City), kjer je živela cesarska družina Nguyễn. Zgrajeno je v slogu Prepovedanega mesta v Pekingu, le obrnjeno je proti jugo. Kaotični vrvež mestnega prometa pomirja reka Parfume, ki teče skozi mesto Hue in je lahko sproščujoč oddih od mestnega življenja. Reka je poimenovana po tropskih vonjih, ki jih reka prenaša iz bogatih rastlinskih virov, v bližini reke ob rečnih bregovih pa se nahajajo tudi številne zgodovinske znamenitosti antičnega mesta. Za 5 USD sem se s čolnom zapeljal po dišeči reki in na izletu užival ob pogledih na reko, obiskal pa sem tudi druga območja mesta Hue, ki so dostopna s čolnom, vključno z Thien Mu pagodo.Thien Mu pagoda je osmerokotni stolp, ki je odraz odlične kombinacije arhitekture in slikovite narave in je najvišja verska stavba v Vietnamu, zaradi svojega sloga in višini pa velja tudi za neuradni simbol mesta Hue. Ob vrnitvi nazaj v hotel sem se še ustavil na tržnici Dong Ba, ki se nahaja ob reki Parfume v bližini avtobusne postaje. Na tržnici je bilo živo in barvito ter je bilo mogoče kupiti vse od lokalnih vietnamskih izdelkov in spominkov do lokalne hrane, svežega sadja in zelenjave. Juha Pho in Bia Hoi sta bili na tržnici zagoto odlični izbiri.

Ninh Binh

Z spalnim nočnim avtobusom sem iz Sape prispel v Ninh Binh - glavno mesto pokrajine Ninh Binh, ki leži 100 kilometrov južno od Hanoja v delti rdeče reke, blizu kraške pokrajine ter zaliva Tam Coc in kompleksa Trang An. Večina turistov obišče Ninh Binh z namenom, da obiščejo bližnje kraje in sicer Tam Coc, Trang An in Hoa Lu, saj v mestu Ninh Binh ni veliko za videti. Namestil sem se v središču Ninh Binha, kjer je soba v hostlu stala zgolj dobrih 5 USD. Z izposojenim kolesom za 3 USD sem se tako iz Ninh Binha odpeljal proti območju Hoa Lu na ogled pagode Bich Dong, palače Am Tien in jame Hang Mua z razgledno točko, kjer sem kolesaril po nižinah med hribi in riževimi polji te čudovite kraške pokrajine. Veliko je bilo riževih polj, ki jih delijo slikovite apnenčaste gore in številni rečni rokavi, zato je bila celotna pokrajina očarljiva. Povzpel sem na goro Mua, na vrh katere vodi 500 stopnic, pri vzponu na vrh pa sem občudoval čudovit razgled na celotno območje Ninh Binha, zlasti na območje Tam Coc-a in Trang An-a, kjer so v čudoviti kraški pokrajini bile vidne številne ladjice, ki so plule v rečnih rokavih med zelenimi riževini polji. Odločil sem se za izlet z ladjico v Tam Coc in Trang An, ki stane približno 25 USD in traja približno 2 uri. Turistične gneče pravzaprav nisem niti občutil - verjetno zaradi pozne ure in ne ravno visoke sezone, tako, da je pravzaprav na koncu navdušenje z veliko razliko premagalo, na začetku favoriziran, skepticizem. Tam Coc je namreč Unescova svetovna dediščina in je registriran, kot naravna in kulturna dobrina države. Sestavljen je iz apnenčaste kraške pokrajine, prepletene z številnimi riževimi polji in velike reke z rečnimi rokavi, po katerih pluje ogromno število ladjic. Tran An spada med ene najbolj obiskanih krajev Vietnama, saj se tukaj nahaja kar 48 jam, kraj pa je znan tudi po svojem raznovrstnem ekosistemu, ki kar vabi številne ljubitelje flore in faune. Po plovbi med številnimi kraškimi osamelci sem si ogledal še tempeljski kompleks Bai Dinh, ki vključuje več zanimivih zgodovinskih, a tudi na novo zgrajenih pagod, palač in skulptur, pa tudi " Veliki zvon ", težak 36 ton, ki se nahaj v zvoniku ter 70-tonski bronasti boben. Ninh Binh je torej čudovita kraška kulisa z številnimi zgodovinskimi spomeniki, kjer je bilo prijetno čolnariti med številnimi zelenimi riževimi polji.

Sapa

Sapa spada med tri najbolj obiskane kraje na severnem Vietnamu zraven Hanoja in Halong Bay-a. Iz Hanoja sem v Lao Cai - mesto na skrajnem severu Vietnama, ki leži tik ob Kitajski meji - prispel z nočnim vlakom v zgodnjih jutranjih urah, od koder sem z lokalnim avtobusom nadaljeval še vožnjo po hribovitih predelih do gorskega mesta Sape. Ob prihodu v Sapo sem takoj ugotovil, da to ni več Sapa, ki sem jo v svojih spominih hranil več kot 16 let, ko sem jo prvi obiskal. Sapa je namreč postala zelo priljubljena turistična destinacija ne samo tujih turistov in popotnikov, ampak tudi prebivalcev Vietnama, saj se v samem mestu gradi vse več hotelov, zelo pestra pa je tudi turistična ponudba. Namestim se v hotelu srednje kategorije, ki je bil, kot sem ugotovil pri zajtrku skoraj prazen, saj se prava turistična sezona še ni začela. Ker se je že zjutraj obetal lep dan sem se odpravil na najvišjo goro Vietnama - Fansipan, ki je visoka 3.143 metrov in leži v narodnem parku Hoang Lien. Danes je iz Sape na Fansipan mogoče priti kar z vzpenjačo, ki je bil v Guinnessovi knjigi rekordov vpisana kot najdaljša vzpenjača s trikabelskim sistemom, ki meri 6.282 metrov. Za 30 USD sem bil v dobrih 30 minutah že na samem vrhu najvišje gore v Vietnamu, od koder je bil zaradi lepega vremena viden razgled vse do sosednje Kitajske. Vendar pa žičnica na goro Fansipan ni glavna atrakcija v Sapi, saj je najboljši način uživanja okolice vožnja z motornim kolesom po vsej provinci Lao Cai in obisk vasi v okolici Sape, kjer lahko srečate veliko etičnih manjšin. Naslednji dan sem tako z lokalno vodičko, saj mnogo žensk etničnih skupin Hmong in Dao nudi svoje storitve vodenja in nastanitev v domačem kraju ravno v središču Sape, obiskal sosednje vasi Ta Phin, Sin Chai, Hau Thao in Ban Ho, kjer sem spoznaval največjo etnično skupino imenovano Črni Hmongi, ki so pred približno 300 leti prišli iz sosednje Kitajske v severni Vietnam. Zelo enostavno jih je prepoznati, saj nosijo oblačila iz konoplje v barvah temno-modre indige. Med celodnevnim trekkingom med riževimi terasami sem tako lahko občudoval čudovito okolico, riževe terase, doline in gore, ki so bile občasno zavite v meglo, zlasti pa prijazne zmeraj nasmejane etične manjšine.

Halong Bay

Hanoj je dobro izhodišče za obisk 150 kilometrov oddaljenega Halong Bay-a, vietnamskega bisera s tri tisoč otočki, štrlečimi iz vode, ki so ga uvrstili med sedem čudes sveta. Čeprav sem Halong Bay obiskal že leta 2004, ko sem bil prvič v Vietnamu, sem se po šestnajstih letih ponovno odločil, da ga obiščem. Sedaj lokalne turistične agencije ponujajo le še enodnevne izlete z ladjami med otočke vietnamskega krasa, saj oblasti zaradi nekaterih težav z ladjami, ne dovolijo več turistom prenočevati na njih. V bližini hotela mi je prijazna vietnamka z imenom Yan, ki je imela svojo lokalno turistično pisarno za 42 USD obljubila čudovit enodnevni izlet v Halong Bay. Ker je bila z majhnim otrokom v naročju in na pogled zaupanja vredna, sem naslednje jutro že sedel na avtobusu za Halong Bay, ki je po Hanoju pobiral še preostale druge turiste. Da je sistem dobro organiziran sem ugotovil takoj, ko so nas po prihodu v Halong Bay razvrstili v skupine za posamezno ladjo. Ko smo odpluli nas je na ladji že pričakalo kosilo z vietnamskimi dobrotami, medtem, ko smo počasi pluli med ribiškimi vasicami na vodi in zelenimi otočki različnih oblik. Zaliv Halong v vietnamščini pomeni »Zaliv dvigajočega se zmaja«. V zalivu se največji otok imenuje Cat Ba in je obenem tudi nacionalni park. Med otočki je moč najti več plavajočih vasi v katerih ljudje celo življenje živijo na morju in praktično ne gredo na kopno. Živijo res zelo skromno in so primorani preživeti na morju. Ker je bilo plavajočih vasi po zalivu precej in so si vietnamci želeli bolj obvarovati naravno dediščino, so jih sedaj preselili skupaj na nekaj področij, kjer imajo dovoljenje za nadaljnje bivanje v naravnem okolju. Med vožnjo po zalivu Halong Bay sem tako opazoval domačine, kako lovijo ribe ter nabirajo rake in školjke, ki so naj jih v potujočih trgovinicah na čolnih ponujali za nekaj dolarjev. V zalivu je tudi veliko podzemnih jam in jezer, kjer so med drugim snemali tudi enega izmed filmov Jamesa Bonda. Otoki in pečine Halonga se razprostirajo na 1500 kvadratnih kilometrih. Različni naravni pojavi so jih spremenili v resnične znamenitosti Vietnama in sicer v številne skale, ki spominjajo na stolpe ali visoke stebre nad turkizno-zelenim morjem. Takšen je zaliv Halong Bay - kraj kamor se boste vedno radi vrnili, da boste pozabili na vsakodnevne skrbi. Vzemite si ladjico in sedite s skodelico zelenega čaja na zgornji palubi - izgleda kot meditacija.

Hanoi

Spomini iz leta 2004, ko sem Vietnam prepotoval od Hanoja do Hošimina, so zame eni najlepših, saj je bilo to moje prvo potovanje v Azijo in moj prvi stik z azijsko kulturo. Sedaj 16 let pozneje, ko si je moj oče zaželel obiskati Vietnam, sem brez oklevanja rezerviral letalske vozovnice za let od Munchna preko Dubaja in Tokija do Hanoja. Vietnam namreč postaja vedno bolj priljubljen turistični cilj v jugovzhodni Aziji, k temu pa je odločilno pripomogla komunistična oblast, ki si že poldrugo desetletje prizadeva, da bi postal turizem eden od stebrov gospodarstva. Vsekakor ima država s kar tri tisoč kilometri obale, deževnim gozdom, zakraselo pokrajino, pisanimi gorskimi plemeni in zapuščino starodavnih civilizacij veliko pokazati. V glavnem mestu Vietnama pristanem v popoldanskih urah in se z lokalnim avtobusom odpeljem v stari del prestolnice, kjer je bistvo vsega dogajanja, v bližini starega dela mesta pa so tudi vse glavne znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati. Stari del mesta je ena sama velika znamenitost že sam po sebi, saj ga sestavljajo stare četrti z ozkimi ulicami in visokimi zgradbami, kjer je polno garažnih prodajaln in kuhinj iz katerih omamno diši po okusni vietnamski hrani. Za ulice v starem delu mesta, bi lahko rekli, da so ena sama tržnica, saj imajo domačini vse razstavljeno kar pred svojo hišo, na ulici. Začeti je bilo potrebno z najbolj popularno vietnamsko juho Pho - juha z riževimi rezanci, zelenjavo in mesom ter z vietnamskim pivom Bia Hoi. Ponudba na ulici je prava paša za oči, saj je mogoče kupiti vse od nahrbtnikov, oblačil, čevljev, pokrival, elektronike, pripomočkov za gospodinjstvo in pa seveda ulične hrane, ki jo je v Hanoju v izobilju. Hanoj sam po sebi ne ponuja veliko znamenitosti, vsekakor pa ima mesto dušo ravno v starem predelu mesta, na nočni tržnici in na tržnici Dong Xuan Market, ki je največja pokrita tržnica v Hanoju, kjer trgovci na debelo prodajajo vse od gospodinjskih izdelkov, blaga, oblačil in živil. Najbolj obiskana znamenitost mesta pa je ogromni mavzolej Ho Chi Minha v katerem lahko obiskovalci izrazijo svoje občudovanje in hvaležnost do Ho Chi Minha, ki je državo vodil do neodvisnosti in ponovne združitve. Obisk mavzoleja je brezplačen, vendar pa se je potrebno držati strogih pravil. Med ogledom je prepovedano govorjenje, kazanje s prstom in fotografiranje. Je pa zato dovoljeno fotografiranje in posedanje ob jezeru Khoan Kiem oziroma jezeru zaljubljencev, kot mu tudi pravijo domačini, ki ima na sredini tempelj, na katerem je eden izmed simbolov Hanoja. Hanoj je vsekakor mesto, ki mi je všeč in v katerega se rad vračam.