Sapa

Sapa spada med tri najbolj obiskane kraje na severnem Vietnamu zraven Hanoja in Halong Bay-a. Iz Hanoja sem v Lao Cai - mesto na skrajnem severu Vietnama, ki leži tik ob Kitajski meji - prispel z nočnim vlakom v zgodnjih jutranjih urah, od koder sem z lokalnim avtobusom nadaljeval še vožnjo po hribovitih predelih do gorskega mesta Sape. Ob prihodu v Sapo sem takoj ugotovil, da to ni več Sapa, ki sem jo v svojih spominih hranil več kot 16 let, ko sem jo prvi obiskal. Sapa je namreč postala zelo priljubljena turistična destinacija ne samo tujih turistov in popotnikov, ampak tudi prebivalcev Vietnama, saj se v samem mestu gradi vse več hotelov, zelo pestra pa je tudi turistična ponudba. Namestim se v hotelu srednje kategorije, ki je bil, kot sem ugotovil pri zajtrku skoraj prazen, saj se prava turistična sezona še ni začela. Ker se je že zjutraj obetal lep dan sem se odpravil na najvišjo goro Vietnama - Fansipan, ki je visoka 3.143 metrov in leži v narodnem parku Hoang Lien. Danes je iz Sape na Fansipan mogoče priti kar z vzpenjačo, ki je bil v Guinnessovi knjigi rekordov vpisana kot najdaljša vzpenjača s trikabelskim sistemom, ki meri 6.282 metrov. Za 30 USD sem bil v dobrih 30 minutah že na samem vrhu najvišje gore v Vietnamu, od koder je bil zaradi lepega vremena viden razgled vse do sosednje Kitajske. Vendar pa žičnica na goro Fansipan ni glavna atrakcija v Sapi, saj je najboljši način uživanja okolice vožnja z motornim kolesom po vsej provinci Lao Cai in obisk vasi v okolici Sape, kjer lahko srečate veliko etičnih manjšin. Naslednji dan sem tako z lokalno vodičko, saj mnogo žensk etničnih skupin Hmong in Dao nudi svoje storitve vodenja in nastanitev v domačem kraju ravno v središču Sape, obiskal sosednje vasi Ta Phin, Sin Chai, Hau Thao in Ban Ho, kjer sem spoznaval največjo etnično skupino imenovano Črni Hmongi, ki so pred približno 300 leti prišli iz sosednje Kitajske v severni Vietnam. Zelo enostavno jih je prepoznati, saj nosijo oblačila iz konoplje v barvah temno-modre indige. Med celodnevnim trekkingom med riževimi terasami sem tako lahko občudoval čudovito okolico, riževe terase, doline in gore, ki so bile občasno zavite v meglo, zlasti pa prijazne zmeraj nasmejane etične manjšine.