S pomočjo lokalnega ribiča, ki me je za slab euro s svojo ladjo prepeljal na drugo stran rečne struge reke Mekong mesta Laung Prabang, me je na drugi strani reke Mekong čakalo popolno nasprotje mestu. Porasli hribi so zapirali pokrajino, bogata vegetacija je rasla na vseh straneh, prebivališč ni bilo nikjer na obzorju in le vsakih nekaj kilometrov sem srečal skupine mladih menihov, ki so eden za drugim spokojno hodili proti templjem. Po nekaj kilometrih hoje sem prečkal manjšo reko in prispel v vasico, kjer sem najprej zagledal sramežljive otroke med igro, medtem ko so starši pripravljali hrano, ki so jo nato prodali na mestnih tržnicah. V največji leseni kolibi v vasi, ki je predstavljala vaško gostilno sem naročil Larb, nato pa po kosilu počakal na prvo ladjo, ki me je po reki Mekong zapeljala do znamenite Pak Ou Cave - jame ob reki Mekong v kateri je več kot tisoč skulptur Bude, na poti nazaj proti mestu Luang Prabang pa sem se še ustavil v vasici whisky village, kraju kjer pridelujejo odlični lokalni viski. Reka Mekong je 12. najdaljša reka na svetu in 10. največja po pretoku, teče pa po ozemlju Tibeta, Kitajske, Mjanmarja, Tajske, Laosa, Kambodže in Vietnama. Med potjo so se mi z obeh strani odpirali pogledi na hribovje poraščeno z goščavjem subtropskega gozda, saj si reka Mekong utira pot skozi šest azijskih držav in od nje je odvisnih približno 100 milijonov ljudi iz skoraj 100 domorodnih in etničnih skupin, ki živijo zlasti v neposredni bližini rečne struge. Na jugu Laosa, na meji s Kambodžo, se razprostira ravnina, kjer je mogočna reka
Mekong ustvarila čarobni svet, imenovan 4000 otokov. Upam, da jih kdaj v prihodnosti lahko še preštejem !
Ni komentarjev:
Objavite komentar