Essaurira

Zgodaj zjutraj sem se podal na 7-urno vožnjo vzdolž Atlantika do mesta Essaurira - belega utrjenega mesta, kjer se mešata zgodovina in umetnost. Imel sem občutek, kot da sem v muzeju na prostem. Bela in čudovita Medina je pod zaščito Unesca, ozke ulice so polne srebrnine, preprog in lončenih izdelkov, na glavnem trgu pa je razgledni srednjeveški stolp, od koder je viden razgled na jate galebov in zasidrane živomodre prastare ladje ter valove, ki se penijo preko čeri in opozarjajo na razburkani Atlantik. V primerjavi z hrupno, onesnaženo in vročo Casablanco je bila Essaurira pravi raj za počitek in oddih, predno sem nadaljeval svojo pot proti osrednjemu goratemu in južnemu peščenemu predelu Maroka. Za 10 eurov sem dobil sobo v bližini glavne tržnice, od koder je dišalo po mesu, zelenjavi, sadju in meti, ki so jo prevažali kar z prikolicami. V Maroku se namreč dan začne in konča z metinim čajem, ki je precej sladkan in močnega okusa, pitje čaja pa zanje predstavlja pravi obred in jim veliko pomeni, saj pripravo in pitje čaja smatrajo za umetnost, Maroko pa je zanimivo eden največjih uvoznikov čaja na svetu. Vsako leto se v mesecu avgustu tukaj odvija festival glasbe ''gnaua'', ki ga obišče množica glasbenikov in ljubiteljev glasbe iz vsega sveta, nenazadnje je bil tukaj tudi Jimi Hendrix, ki je Essauriri posvetil pesem ''Castles Made of Sand''.