Casablanca

V večno romantično mesto - Casablanco oziroma ''Caso'' - sem priletel v zgodnjih jutranjih urah in tako doživel svoj prvi stik z Afriko. Bil sem vznemirjen in srečen ter v pričakovanju nove postulovščine. V taksiju prastare znamke Mercedes - Benz sem v družbi dveh domačinom dobil ugoden prevoz do centra mesta, kjer sem sprva imel manjše težave z orientacijo in jezikom, nato pa po treh urah s pomočjo bančnih uslužbencev končno ugotovil kje sem. Arabskega in francoskega jezika ne govorim, zato sem ugotovil, da potovanje v lastni režiji ne bo lahko. V Medini - starem delu Casablance sem si poiskal ugoden hotel, nato pa v družbi domačinov posedel v tradicionalni kavarni ob maroškem čaju, kjer sem končno začutil pravi utrip časa in prostora. Na vsakem koraku se je sedanjost prepletala s preteklostjo pod vplivom arabske, afriške, berberske in evropske kulture - bil sem torej v afriškem Orientu. Peš sem se podal proti drugi največji mošeji za Meko - mošeji Hasan II z več kot 200 metrov visokim minaretom, ki lahko sprejme 25 tisoč obiskovalcev, nato pa popoldne prelenaril na trgu Mohamed V, ki je središče Casablance. Trgovine z računalniško opremo, ameriški Mcdonalds in športne trgovine Nike in Addidas so mi dale vedeti, da le nisem zašel v srednji vek, temveč se nahajam v moderni Afriki in čeprav Casablanca ni glavno mesto, ima večji sloves in je veliko bolj opevana kot mesto Rabat, saj celotno mesto, ki ga krasijo bele zgradbe v španskem stilu ob sončnem zahodu prepričajo še tako zahtevne popotnike.

Hiroshima

8:15 zjutraj 6. avgusta 1945 so američani odvrgli na mesto Hiroshima prvo atomsko bombo imenovano Little boy, pri tem pa se najverjetneje niso zavedali kakšne posledice lahko ima 600 kg težka bomba. Samo mesto Hiroshima je danes moderno in razvito mesto, po katerem vozi tramvaj, ki je povezoval prebivalce Hiroshime že v času napada z atomsko bombo. V mestu sem obiskal Hiroshima peace memorial museum, sodobno opremljen muzej, ki predstavi mnogo detajlov nuklearne katastrofe, sprehodil pa sem se tudi čez Hiroshima peace memorial park, park miru, kjer se Japonci vsako leto spominjajo tega tragičnega dne, ki je za vedno spremenil njihovo zgodovino. Nasproti spominskega parka stoji poslednja ruševina (Atomic Bomb Dome), ki so jo domačini ohranili v spomin na jedersko eksplozijo in njene katastrofalne posledice. Omenjena ruševina ni samo močan simbol najbolj uničujoče sile, ki jo je ustvarilo človeštvo, temveč izraža tudi upanje za mir v svetu in končno odpravo vsega jederskega orožja. Iz Hiroshime sem se z ladjo odpeljal tudi do Miyajime, ki je otok deviškega japonskega gozda in kjer sem si ogledal tempelj Itsukushima, ki svojo svetost ohranje s plavajočimi toriji, nato pa sem še zadnjič vstopil v japonsko restavracijo, kjer sem užival ob lokalnih japonskih specialitetah. Sayonara Nippon !

Hakone

Narodni park Hakone je priljubljena izletniška destinacija, ki slovi po izjemni naravi bogati z mineralnimi in termalnimi izviri. Z gondolo sem se povzpel na Mt. Komagatake od koder se je razprostiral čudovit razgled na narodni park Hakone in tudi na goro Fuji, katere zasneženi vrhovi so vidni iz številnih oddaljenih krajev. Kljub temu, da me je premrazilo do kosti, je bilo vredno ogleda, prav tako pa je samo na vrhu Mt. Komagatake moč poiskusiti t.i. črna jajca, katerih redno uživanje bi naj podaljšalo življenje. Z vrha Mt. Komagatake sem se spustil do jezera Ashi, kjer sem se nato z ladjo podal po jezeru in užival v čudoviti pokrajini, katere ozadje je krasila gora Fuji, ogledal pa sem si tudi dolino Owakudani, polno vulkanskih vrhov in geotermalnih izvirov. Ogromno obiskovalcev je bilo japoncev, saj se le-ti iz bližnjega Tokya radi umaknejo v naravo in nacionalne parke, kakršen je Hakone. Center Hakone Kovakien Junesun, v mestu Hakone svojim gostom ponuja ''vinske'' kopeli v enem od odrtih termalnih bazenov. Kopanje v vinu naj bi bilo dobro namreč za pomlajevanje. Ne verjamem, da se v tem bazenu obiskovalci izključno samo kopajo :-).

Nagoya

Nagoya je tretje največje in četrto najbolj naseljeno mesto na Japonskem otoku Honshu. Mesto združuje sodobne in moderne visoke zgradbe z tradicionalnimi templji, od katerih je omembe vreden zagotovo grad Nagoya - Nagoya castle, prav tako pa tudi Atsuta Shrine. Prisotna tradicija se močno prepleta z modernostjo tudi na ulicah, kjer so nekateri oblečeni v tradicionalna kimona, drugi pa po zadnjih svetovnih modnih smernicah. Številne svetovne korporacije imajo tukaj sedeže, Nagoya pa je tudi pomembno središče robotske in razvojno - vesoljske industrije. Zanimivo je, da na Japonskem deluje več kot polovica vseh delovnih robotov na svetu, vsako leto pa na Japonskem diplomira dvakrat več inženirjev kot v ZDA. Sicer pa so Japonci izredno zaprta družba, ponosni na vse kar je japonskega izvora, tako, da delajo, živijo in služijo svoji državi tako, kakor so nekoč samuraji svojemu gospodarju. Na Japonskem so prisotne tudi nekatere zanimive vraže, ki naj bi prinašale nesrečo. Tako lahko spanje po kosilu človeka spremeni v kravo, spanje proti severu pa ni priporočljivo, saj so tako pokopana trupla. Znano je tudi, da je potrebno skriti palec, ko mimo pripelje pogrebni avto, ponoči pa se ne sme žvižgati, sicer te lahko obišče kača. Tukaj torej sodobnost in tradicionalnost dopolnjuje še izvirnost.

Kyoto

Mesto Kyoto, bivša prestolnica Japonske in mesto z 1,5 milijoni prebivalcev, ki se nahaja v neposredni bližini Osake je mesto templjev, turistov, stojnic s spominki, gejš in prelepih japonk oblečenih v tradicionalne kimone. Zanimiva je mestna četrt Gion, kjer je mogoče videti največ gejš, ki so varuhinje japonske tradicije, umetnosti in vrednot, ki svetu ostaja velika neznanka. Lepota, prefinjenost, umetniška nadarjenost, šarm, čistost in popolnost, vse to in še več so odlike tradicionalnih japonskih umetnic - gejš. Videl sem jih kar nekaj in bližnje spoznanje z njimi je bilo kar zanimivo. Sicer pa ima meka japonske kulture preveč templjev in drugih znamenitosti, da bi si jih lahko ogledal v nekaj dneh. Vredna ogleda pa sta nedvomno zlati tempelj - Kinkaku in znameniti Fushimi-inari Taisha, kjer sem se sprehodil skozi neskončnost mnogoterih vrat vse do vznožja, od koder sem imel čudovit razgled na samo mesto. Tudi nočno življenje v strogem centru mesta je pestro in zabavno kljub temu, da gre za meko japonske kulture. Veliko je internacionalnih restavracij (kitajske, indijske, malezijske, tajske, vietnamske), ki so opremljene s plastičnimi modeli hrane, kar ti olajša samo naročanje in izbiro hrane. Japonska je resnično drugačna, pozitivno drugačna in vredna obiska, je dežela, ki se je prilagodila sama sebi in iz tega naredila zavidanja vredno perfektnost na katero je lahko zagotovo ponosna.