Buddha Park

Z lokalnim avtobusom sem se odpeljal nazaj proti meji z Tajsko z namenom, da si ogledam Buddha Park, znan tudi kot Xieng Khuan, ki je park skulptur posvečenih Budi in se nahaja 25 km jugovzhodno od Vientiana, na travniku ob reki Mekong. Čeprav ni tempelj (Wat), lahko park imenujejo Wat Xieng Khuan, saj vsebuje številne religiozne podobe in velja za enega če ne najlepših, pa zagotovo najslikovitejših budističnih parkov. Sam sem jih videl že ogromno in čeprav se v budističnih templjih počutim, kar domače, me je ta budistični park v Laosu zelo navdušil. Xieng Khuan, ki v prevodu pomeni mesto duha je park, ki obsega preko 200 hindujskih in budističnih kipov različnih oblik in dimenzij. Park je leta 1958 začel razvijati in nadgrajevati Luang Pu Bunleua ​​Sulilat (častitljivi stari oče), ki je bil duhovnik in šaman in je v svojem verovanju poudarjal tako hinduizem, kakor tudi budizem. Park se nahaja tik ob meji s Tajsko, najvišje strukture parka pa so vidne prav tako iz Tajske strani reke Mekong. Park je v celoti izdelan iz armiranega betona in je bogato okrašen, ponekod tudi nekoliko bizarno, saj obstajajo tako skulpture bogov, živali in demonov. Ena izmed pomembnejših skulptur, ki je ni mogoče spregledati že zaradi njene velikosti spominja na bučo velikanko in ima tri zgodbe, ki predstavljajo tri ravni - hudiča, zemljo in nebesa, obiskovalci pa lahko vstopijo skozi odprtino ust demonove glavo in se povzpejo po stopnišču iz pekla do nebes, kjer je na vrhu razgledna točka s pogledom na celoten park in ogromno 120-metrov dolgo pokončno skulpturo Bude, ki je tudi največja atrakcija parka.

Vientiane

Konec prejšnjega leta sem pogosto premišljeval o tem, da potrebujem premor od zahodnjaškega življenjskega sloga. Monotoni vsakdan in pospešen življenjski ritem tako doma kot v službi mi nista dopuščala dovolj časa za delo na sebi - bil sem nezadovoljen in duhovno prazen, zato sem si zaželel notranjega miru in drugačne življenjske filozofije. Našel sem jo v vogalu skritih dolin in nedotaknjene narave, kjer se skriva morda največja skrivnost jugovzhodne Azije - Laos, komunistična država, prežeta z budističnim duhom. Po dolgotrajnem poletu iz Dunaja preko Bangkoka sem prispel v Laos. Moj prvi stik s to državo je bilo mesto Vientiane, glavno in največje mesto Laosa, ki leži ob obali reke Mekong. Vientine je nekdanja francoska kolonija z 700.000 prebivalci in čeprav je mesto majhno v primerjavi z preostalimi azijskimi prestolnicami, je vredno ogleda, saj ga krasijo številni budistični templji, med katerimi zagotovo v svoji svetlikajoči se zlatorumeni barvi izstopa tempelj Pha That Luang - eden najbolj znamenitih templjev v Laosu, ki je hkrati tudi pomemben nacionalni kulturni spomenik. Pha That Luang je bil zgrajen leta 1566 s strani kralja Setthathirat-a in obnovljen  leta 1953 ter sega 45 metrov v višino, v neposredni bližini pa se nahaja tudi tempelj Wat Si Muang, ki je bil zgrajen na ostankih Kmerskega svetišča in ki ga po verovanju lokalnega prebivalstva varuje duh lokalnega dekleta z imenom ˝Si˝. Oba predstavljata temelj budistične religije v Laosu ter dopolnjujeta bogato budistično dediščino templjev v Luang Prabangu. V osrednjem delu mesta je od daleč viden tudi spomenik Patuxai, ki je nedvomno največja znamenitost mesta Vientiane in močno spominja na znameniti pariški Triomphe, posvečen pa je padlim vojakom, ki so se borili za neodvisnost od Francije. Povzpel sem se na vrh spomenika, od koder je bil viden najlepši razgled nad mestom, nato pa dan zaključil v eni izmed največjih tržnic - Talat Sao, kjer sem poizkusil tudi tradicionalno jed Larb. 

Taipei 101

Tajvan, ki ga je kot samostojnega doslej priznalo le 23 držav na svetu, se je v zadnjih desetletjih razvil iz nekoč agrarne države v pomembnega azijskega tigra, ki svojo gospodarsko močno gradi na razvojni tehnologiji. Eden od simbolov tehnološkega napredka je nedvomno 509 metrov visoki stolp Taipei 101, ki je do pred časa, ko ga je po višini prehitel znameniti Burj Khalifa v Dubaju, veljal za najvišjega na svetu. Stolp, ki ima obliko bambusovega vršička, ki naj bi simbolno kot bambus zagotavljal trdnost in upogljivost je poseben zato, ker je zgrajen na potresnih tleh. Ob vstopimo v to svetovno čudo, sem se popeljal do petega nadstropja, kjer sem za ceno 15-ih evrov kupil vstopnico za dvigalo do 89. nadstropja. Prvih pet nadstropij zgradbe Taipei 101 se ponaša s trgovinami svetovno znanih blagovnih znamk, kot so Prada, Gucci, Chanel, Dior, pri čemer so temu primerne tudi cene, seveda ne za moj žep. Do zasteklene ploščadi v 89. nadstropju sem se pripeljal z drugim najhitrejšim dvigalom na svetu, saj je za prehod višine med 5. in 89. nadstrošjem potrebovalo zgolj 37 sekund. Z razgledne ploščadi v 89. nadstropju se odpira čudovit pogled na nebotičnike, templje, mostove in tržnice Taipeja, pogled pa sega tudi vse do bližnjega hribovja, ki se razprostira na obrobju Taipeja. V nadstropje nižje je viden čudežni "uravnoteževalec" damper, ki v obliki pozlačene krogle sega kar v dve nadstropji, preprečeval pa naj bi nagib stolpa tudi ob najvišji moči potresa, kot jih je Tajvan doživel v zadnjih 250 letih.  Ker so mi ob plačilu vstopnine priložili tudi kupon za brezplačno pijačo, sem si ob čudovitem razgledu na višini 509-tih metrov privoščil tudi kavo.

Elephant Mountine

183m visoki Elephant Mountain, drugače poznan tudi po imenu Xiangshan, je zelo popularen hrib v Xinyi predelu glavnega mesta Tajpej, z prečudovitim jutranjim ali večernim pogledom na ikonični Taipei 101 in celotno mesto Taipei. Je pravzaprav magnet za ljubitelje hribov in gora, fotografije in ljudi, ki radi mestni vrvež in kaos zamenjajo za tihožitje, ko besed za opis sončnega vzhoda oziroma zahoda nad mestom ne najdeš besed. Vsakdo, ki obišče Taipei se mora zagotovo povzpeti na vrh Elephant Mountain, saj ob dobrem vremenu obiskovalcu zagotovo ostanejo nepozabni spomini. Elephant Mountain ima upravičen sloves najbolj popularnega hriba iz utemeljenega razloga, saj bližina mesta ne pomeni samo lahkega in hitrega dostopa do vrha, temveč bližina mesta obiskovalcu ponuja tudi najlepši razgled nad mestom. Na vrhu hriba, kamor se odpravijo obiskovalci sproščat in uživat pogled nad mestom se nahajajo številne velike kamnite tvorbe, ki so med obiskovalci zelo popularne za plezanje ravno zaradi edinstvenega razgleda nad mestom. Tudi sam sem se povzpel na eno izmed velikih kamnitih tvorb in užival ob pogledu nad mestom ob lepem vremenu. Ker sem se povzpel na Elephant Mountain v času delavnika, na vrhu hriba ni bilo pretirane gneče, do katere prihaja zlasti ob koncu tedna in dela prostih dnevih, ko se tukaj zbirajo predvsem romantiki in sveže zaljubljeni tajvanci, nekatere prebivalci Tajpeja pa se tudi vsako jutro pred službo odpravijo na vrh razgledne točke, od koder je po počitku v paviljonu mogoče pot nadaljevati tudi proti sosednjemu hribu Tiger Mountain, na katerega pa se sam nisem povzpel.

Pingxi

V Pingxi - ruralni predel vzhodnega dela Taipeja, v bližini katerega se nahaja tudi kraj Shifen, sem prispel v natrpanem vlaku vse do istoimenskega zgodovinskega rudarskega mesta. Oba Pingxi (平溪) and Shifen (十分) sta kulturno in zgodovinsko zelo bogata predela, ki sta obdana tudi z čudovito naravno pokrajino. Dogodek, kot je festival lantern - Sky Lantern Festival - privabi v te kraje vsako leto ogromno obiskovalcev, ki umetniško oblikujejo lanterne z zapisi želja, ki jih potem v skladu z lokalnimi običaji spustijo v nebo, za slabih 5,00 eurov na posamezno lanterno. Ker sem imel srečo in sem bil tukaj ravno v času znamenitega festivala, sem tudi sam oblikoval eno izmed lantern in jo spustil v nebo ter pri tem opazoval, kako se moje lanterna pomešala med številnimi drugimi, ki so krasila jasno modro nebo. Še lepši razgled se je pojavil ob prvem mraku, ko so na temnem nebu plapovale mnogotere svetlikajoče se lanterne, iz lokalnih restavracij pa se je začel valiti dim odličnih tajvanskih uličnih specialitet, v sozvočju z tajvanskim popom in plesom tajvanske mladine, ki je ob spuščanju svetlikajočih se latern v nebo neizmerno uživala. Del dneva sem preživel tudi v kraju Shifen, ki je znan po čudovitem slapovu Shifen Waterfall (十分大瀑布), ki velja za enega izmed najslikovitejših slapovov na Tajvanu, obiskal pa sem tudi znameniti rudarski spominski park in muzej, ki prikazujeta prve začetka rudarskega razvoja na Tajvanu. Po čudovitem dnevu v kraju Pingxi in Shifen, sem se z zadnji vlakom, natrpanim tako, da še je sprevodnik s težavo preverjal vozovnice, vrnil nazaj v Taipej, kjer sem v bližini glavne železniške postaje užival tako ob zanimivem koncertu na prostem, kakor tudi ob dosedaj še nepoizkušanih uličnih dobrotah tajvanske kuhinje.