Kyoto

Mesto Kyoto, bivša prestolnica Japonske in mesto z 1,5 milijoni prebivalcev, ki se nahaja v neposredni bližini Osake je mesto templjev, turistov, stojnic s spominki, gejš in prelepih japonk oblečenih v tradicionalne kimone. Zanimiva je mestna četrt Gion, kjer je mogoče videti največ gejš, ki so varuhinje japonske tradicije, umetnosti in vrednot, ki svetu ostaja velika neznanka. Lepota, prefinjenost, umetniška nadarjenost, šarm, čistost in popolnost, vse to in še več so odlike tradicionalnih japonskih umetnic - gejš. Videl sem jih kar nekaj in bližnje spoznanje z njimi je bilo kar zanimivo. Sicer pa ima meka japonske kulture preveč templjev in drugih znamenitosti, da bi si jih lahko ogledal v nekaj dneh. Vredna ogleda pa sta nedvomno zlati tempelj - Kinkaku in znameniti Fushimi-inari Taisha, kjer sem se sprehodil skozi neskončnost mnogoterih vrat vse do vznožja, od koder sem imel čudovit razgled na samo mesto. Tudi nočno življenje v strogem centru mesta je pestro in zabavno kljub temu, da gre za meko japonske kulture. Veliko je internacionalnih restavracij (kitajske, indijske, malezijske, tajske, vietnamske), ki so opremljene s plastičnimi modeli hrane, kar ti olajša samo naročanje in izbiro hrane. Japonska je resnično drugačna, pozitivno drugačna in vredna obiska, je dežela, ki se je prilagodila sama sebi in iz tega naredila zavidanja vredno perfektnost na katero je lahko zagotovo ponosna.

Himeji

Himeji je najodličnejši primerek japonske arhitekture gradov, ki kljub dovršenemu obrambnemu sistemu nikoli ni bil prizorišče krvavih bitk. Bela čaplja, kot elegantni grad imenujejo zaradi vtisa in njegove bleščeče bele zunanjosti - beli mavec so pri gradnji zunanjosti uporabili namreč zato, ker je negorljiv, saj je grad kot tudi drugi japonski gradovi zgrajen iz lesa in je zato zaščita pred ognjem še posebej pomembna, stoji v istoimenskem mestu s približno 500.000 prebivalci, ki leži 650 km zahodno od Tokya. Grad Himeji je ena od najstarejših ohranjenih zgradb iz časov srednjeveške Japonske, od leta 1993 pa je UNESCO grad Himeji, kot prvi japonski narodni kulturni zaklad uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine, saj se je leseni grad neprecenljive vrednosti skupaj s celotno strukturo stolpov, kamnitih okopov in prstenih zidov v izvirni obliki odlično ohranil več kot 400 let. Glavni petnadstropni stolp in druge manjše stolpe obkroža jarek in obrambni zidovi z številnimi linami za puščice in topove, tako, da je bil dostop do gradu za sovražnike nemogoč. Poleg gradov Macumoto in Kumamoto je tako Himeji eden izmed ''treh slavnih gradov Japonske'' in tudi najbolj obiskan japonski grad, zagotovo vreden obiska.

Osaka

Na železniški postaji Tokyo sem začudeno študiral svojo vozovnico na kateri so bili japonski znaki, številke in na mojo srečo tudi destinacija Tokyo - Osaka v angleščini. Prišel je shinkansen (hitri vlak), zamenjal približno 500 potnikov v petih minutah in me nato odpelja v 550 km oddaljeno mesto Osaka, za kar sem potreboval približno dve uri. Vlaki dosegajo hitrost tudi čez 300 km/h, zato je mogoče planirati tudi veliko enodnevnih izletov na več destinacij. Javni prevoz na Japonskem je namreč na zavidljivi stopnji razvoja s poudarkom na železniškem prometu, prav tako dobro razvit pa je tudi preostali javni prevoz. Osaka velja za eno izmed največjih pristanišč na Japonskem in je pomembno poslovno središče, razen tega pa ponuja tudi številne mestne znamenitosti. Kot popotnik sem dobil občutek, da je v mestu veliko ljudi, ki nič ne počne, živi od zabave in od denarja, ki ga zapravijo tisti, ki veliko veliko delajo, zato pravzaprav nikoli ni dolgčas. Najboljše nočne zabave se vedno začnejo z večerjo v izakayah (japonskih pubih), nato pa se končajo naslednjega dne. Fast food-i po japonsko so hitre ''sushi'' in ''sashimi'' restavracije z sorazmerno realnimi cenami, ne manjka pa tudi tradicionalnih ameriških verig hitre prehrane in luksuznih dragih restavracij.

Mount Fuji

Stopiti na vrh gore Mt. Fuji (3776 m) - svete gore za Japonce je bila moja želja že od trenutka, ko sem v Nepalu v Annapurna base campu pil nepalski čaj in se pogovarjal z mojo sherpo Lakpa o gorah in vulkanih, ki jih je vredno obiskati vsaj enkrat v življenju. Na žalost sem bil na Japonskem ravno v obdobju, ko je dostop do vrha gore Fuji zaprt zaradi snega in ledenikov, vendar bližnje spoznanje z goro Fuji zaradi tega ni bilo nič manj zanimivo. Eno uro sem potreboval, da sem iz Tokya prispel v majnše mestece inemovano Gotemba, ki se nahaja pod samim vznožjem gore Fuji. Okrožje gore Fuji zajema tudi pet čudovitih jezer : Lake Kawaguchi, Lake Yamanaka, Lake Sai, Lake Motosu in Lake Shoji. Prvi dan sem se tako povzpel do pete postaje, ki je dostopna tako peš, kakor tudi z javnim prevozom in se v bližnjih okolicah povzpel do posameznih točk, od koder je bil razgled na goro Fuji čudovit in enkraten. Res da je bilo mrzlo in ledeno tako, da me je premrazilo do kosti, a želja do bližnjega soočenja z sveto goro je bila tako močna, da sem kaj kmalu pozabil na ozebline. Premražen sem se zvecer razvajal v tradicionalnih vročih toplicah ''hot spring'' in obujal lepe spomine na bližnji stik z goro, obenem pa nabiral energijo, saj sem naslednji dan želel prekolesariti vznožje svete gore. Tako sem se odpravil do jezera Yamanako, si sposodil kolo in prekolesaril jezero ter pri tem občudoval lepote vsemogočne gore, ki je ponosno krasila ozadje jezera Yamanako ter s tem izpolnil svoje želje in pričakovanja. Še danes imam živ spomin na ta dan in izpolnjene sanje !

Tokyo

Želja po obisku dežele vzhajajočega sonca - otoške države na daljnjem vzhodu med Tihim oceanom in Japonskim morjem, vzhodno od Korejskega polotoka, se je pojavila v moji zamisli že na poti okoli sveta med letoma 2007/2008, ko sem se nahajal že v neposredni bližini Japonske. Zaradi ugodne letalske karte sem željo uresničil letos in se tako v velikem pričakovanju odpravil na Japonsko, ki ti odpira vrata in te vabi na ogled svojim modernih mest, tradicionalnih naselij, številnih templjev, razgibane in raznolike narave, ljudi, ki hitijo, a vseeno skrbno ohranjajo tradicionalne vrednote in zgodovinske spomenike. Želel sem razbiti mit o ''futurističnem mestu'' in državi z najrazvitejšo tehnologijo, kar mi je uspelo, ko sem po 1o-urnem letu iz Dubaja končno pristal v Tokyu. ''Konichi wa'' je bila prva beseda, ki sem jo zaslišal na letališču na informacijskem oknu in kljub vabljivemu napisu v angleškem jeziku ''Information'', je bilo vprašanje ''Do you speak english'' bolj šala, odgovor prijazne in lepe Japonke ''yes, yes'' pa še toliko večja. Takoj sem ugotovil, da zadeva ne bo lahko in da Japonci zelo slabo govorijo angleški jezik, kar je od mene zahtevalo seveda dodatne animacijske, mimične spretnosti, razen tega pa sem se takoj pričel učiti japonske angleščine. Tokyo oziroma mravljišče je glavno mesto Japonske in svetovna metropola. V njegovem ožjem delu živi približno 8 milijonov ljudi, širše področje Tokya pa je najgosteje naseljeno urbano področje na svetu s kar 35 milijoni ljudi, kar je skoraj tretjina celotnega prebivalstva Japonske. Nastanil sem se v zelo malem hostlu, ki mi je za 30 eurov ponudil ležišče na tleh in odlično lokacijo. v Tokyu sem si tako ogledal najlepši in najmirnejši del mesta t.i. Imperial Palace s številnimi vrtovi, nato pa sem se izgubil v mravljišču strogega centra (Shibuyi in Shinjuku). Od vseh znamenitostih, ki jih zajemajo vsi znani popotniški vodiči, me je najbolj navdušil Tsukiji Fish Market, kjer sem užival ob največji veleprodaji rib na svetu ter številnih ''sushi'' restavracijah, v Akihabari sem si ogledal svetovne prototipe elektronike, se zabaval v Ropongiju in East Shinjuku v red light districtu z ''pachinko'' avtomati ter užival v japonski ekstravaganci in modi v predelu Harajuku. Tokyo me pravzaprav ni presenetil in je izpolnil vsa moja pričakovanja : je nor, unikaten, futurističen in šokanten !