Mekong river

S pomočjo lokalnega ribiča, ki me je za slab euro s svojo ladjo prepeljal na drugo stran rečne struge reke Mekong mesta Laung Prabang,  me je na drugi strani reke Mekong čakalo popolno nasprotje mestu. Porasli hribi so zapirali pokrajino, bogata vegetacija je rasla na vseh straneh, prebivališč ni bilo nikjer na obzorju in le vsakih nekaj kilometrov sem srečal skupine mladih menihov, ki so eden za drugim spokojno hodili proti templjem. Po nekaj kilometrih hoje sem prečkal manjšo reko in prispel v vasico, kjer sem najprej zagledal sramežljive otroke med igro, medtem ko so starši pripravljali hrano, ki so jo nato prodali na mestnih tržnicah. V največji leseni kolibi v vasi, ki je predstavljala vaško gostilno sem naročil Larb, nato pa po kosilu počakal na prvo ladjo, ki me je po reki Mekong zapeljala do znamenite Pak Ou Cave - jame ob reki Mekong v kateri je več kot tisoč skulptur Bude, na poti nazaj proti mestu Luang Prabang pa sem se še ustavil v vasici whisky village, kraju kjer pridelujejo odlični lokalni viski. Reka Mekong je 12. najdaljša reka na svetu in 10. največja po pretoku, teče pa po ozemlju Tibeta, Kitajske, Mjanmarja, Tajske, Laosa, Kambodže in Vietnama. Med potjo so se mi z obeh strani odpirali pogledi na hribovje poraščeno z goščavjem subtropskega gozda, saj si reka Mekong utira pot skozi šest azijskih držav in od nje je odvisnih približno 100 milijonov ljudi iz skoraj 100 domorodnih in etničnih skupin, ki živijo zlasti v neposredni bližini rečne struge. Na jugu Laosa, na meji s Kambodžo, se razprostira ravnina, kjer je mogočna reka Mekong ustvarila čarobni svet, imenovan 4000 otokov. Upam, da jih kdaj v prihodnosti lahko še preštejem !

Luang Prabang

Luang Prabang je eno izmed najlepše ohranjenih kolonialnih mest v jugovzhodni Aziji, polno znamenitih budističnih templjev, spominov na stare dni kraljevine in odlične hrane. V mesto Luang Prabang sem prispel v poznih večernih urah in takoj ugotovil, kdo kraljuje ponoči v tem prelepem konialnem mestu - nočna tržnica Talat Meo, ki je pravi raj za nakupovanje, svilenih rut in šalov, ki na tržnici ustvarjajo mozaik vseh barv, ročno izdelanih predmetov, skulptur, tradicionalnih laoških oblačil, dišečih palčk, čajev in začimb. Mene so raje kot nakupovanje pritegnili okusni eksotični prehrambeni izdelki, ki so ob tržnici ustvarjali slikovito mešanico barv, vonjev in okusov. Naslednje jutro sem se s kolesom odpravil do 30 km oddaljenih turkiznih kaskadnih jezerc in visokih slapov, ki ponujajo tudi skok v kristalno čisto vodo, preostanek dneva pa s kolesom raziskal stari del kolonialnega mesta in se med ogledom templjev tudi pogovoril z menihi, ki so na moje presenečenje bili zelo odprti in dostopni za pogovor. Zvečer sem obiskal še znameniti Phu Si - hrib, ki ti vzame sapo in ki je dostopen po 328 strmih stopnicah. Na poti do vrha so bili vidni tudi manjši templji, na samem vrhu pa me je pričakala lepa nagrada - nepopisno lep pogled na mesto, ravno v trenutku sončnega zahoda. Na vrhu sem obiskal tudi That Chomsi, 24 metrov visok budistični tempelj, ki je znan po lotosovih cvetovih, vklesanih v vsakega izmed štirih vogalov. Drugi dan sem obiskal Tigertrail, kamp s 26 sloni in naravni rezervat, ki je od mesta Luang Prabang oddaljen 15 km v bujni tropski vegetaciji v bližini slapov. Treking skozi ta rezervat je bila izjemna izkušnja, saj je bila pokrajina z vrha slonovega hrbta še toliko lepša.