ponedeljek, 15. oktober 2012

Qutub Minar


Qutub Minar je iz rdečega peščenjaka in marmorja zgrajen najvišji minaret v Indiji, ki je prav tako eden izmed zaščitnih znakov New Delhi-ja, viden že med pristankom iz letala, in je med drugim tudi uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Minaret je visok 72,5 metrov, na vrh minareta se je mogoče povzpeti po 379 stopnicah, premer minareta pa se iz 14,3 metrov na tleh zoži  na 2,7 metra v zadnji etaži. Veličasten spomenik zmage kot ga imenujejo, ima pet nadstropij, ki jih je mogoče zlahka ločiti od zunaj z izstopajočimi balkon, v svoji podobi pa se lahko primerja z veliko pagodo v Pekingu in poševnim stolpom v Pisi, vendar slednji ne dosežejo takšne višine, kot Qutub Minar. Je ponos New Delhi-ja, ki ga je leta 1192 pričel graditi Qutab-ud-din Aibak, po njegovi smrti pa je z gradnjo nadaljeval Iltutmish in je odličen primer Indo-islamske arhitekture. V njegovi bližini je tudi Alai Minar, ki je kar 2-krat večji od Qutub Minar-a in ga je pričel graditi Alauddin Khilji, vendar ga zaradi prezgodnje smrti ni uspel dokončati. Qutub Minar je priljubljena destinacija turistov, ki jo letno obišče približno 3,9 milijona obiskovalcev, torej več kot znameniti Taj Mahal, kljub temu, da so vstopnice za turiste kar 10-krat dražje od vstopnic Indijcev, vsako leto v mesecu novembru pa je tudi prizorišče tradicionalnega letnega "Qutub Festivala".

torek, 9. oktober 2012

Indus-Zanskar valley

Zanskar je ena najbolj odmaknjenih himalajskih dolin, ki leži jugozahodno od Ladakha. Pokrajina je dobila ime po reki, ki teče severno od Paduma v centralnem Zanskarju in se izliva v reko Ind v bližini Leha. Ime Zanskar, ki pomeni bakrena zvezda, izvira iz bakrenih usedlin, ki jih reka prinaša s seboj, reka pa je na svoji poti izoblikovala veličastno sotesko, ki jo obkrožajo zelo visoke gore. Z najetim motorjem sem se tako iz Leh-a podal proti dolini Indus in Zanskar preko magnetnega hriba, znanega tudi kot težnostni hrib, kjer, če pustite vozila v prazni prestavi, se zdi, da se pomikajo po hribu navzgor. Ta neverjetni pojav je pripeljal do zgodb, kako magnetna sila potegne letala iz smeri, a dejansko gre le za močno iluzijo - pobočje v resnici rahlo visi navzdol, a oblika okoliške pokrajine in goratega obzorja pomeni, da so naše običajne referenčne točke zamegljene. Zanimiva močna iluzija, ki te prepriča, da se vozila v prazni prestavi pomikajo proti hribu, je ena izmed bolj znamenitih naravnih optičnih iluzij. Preko magnetnega hriba sem se tako spustil proti dolini Indus in Zanskar, pri čemer mi je ves čas poti družbo delala ob cesti se vijugajoča reka Zanskar, ki omogoča tudi pravi adrenalin z raftingom. V poletnem času je raka Zanskar zanimiva namreč predvsem zaradi raftanja po brzicah 3-4 stopnje, pozimi pa reka zamrzne in vam ponuja 8-dnevni treking po ledenih rokavih in kanjonih, ki so sicer nedostopni. Ja, Ladakh je dežela visokih zasneženih prelazov in starodavnih templjev na meji s Tibetom, je take vrste kraj, kjer vam lahko domišljija zlahka uide izpod nadzora.

petek, 5. oktober 2012

Thikse Monastery

Medtem, ko se Indija in Pakistan že vse od razglasitve neodvisnosti Kašmirja napeto spogledujeta na tem območju, ostaja budistični Ladakh vseskozi relativno nedotaknjen od vseh tovrstnih sporov v svoji budistični luči, zato se imanuje tudi ''mali Tibet''. Danes je Ladakh dejansko pravi obraz tibetanskega budizma z vrhovnim poglavarjem Dalajlamo na čelu, saj Tibet z izgradnjo železnice do Lhase in masovnega turizma, ki znatno vpliva tudi na prebivalce Tibeta, danes postaja vse bolj ena izmed kitajskih provinc. In ker je Ladakh dežela čudovitih visokogorskih prelazov in gomb - budističnih samostanov, sem z izposojenim motorjem obiskal vse sosednje budistične templje in samostane v okolici Leh-a. V Leh-u je trenutno bila na voljo samo ena bencinska črpalka, zato je bila posledično gneča nepopisna, ker pa izven Leh-a ni zmeraj odprtih bencinskih črpal, oziroma le - te nimajo goriva, sem rezervno gorivo vozil, kar v ozadju svojega nahrbtnika. V Indiji velja levostranski prometni režim, zato sem v Leh-u imel manjše težave s prometnimi predpisi, je pa zato bila toliko bolj prijetnejša vožnja izven Leh-a, kjer je bila cesta, ki so jo na vsaki strani objemala visokogorja skoraj prazna. Z motorjem sem tako obiskal številne templje in samostane, kot so Hemis monastery, Shey Monastery, Likir monastery, Stakna monastery in Thiskey monastery, ki velja za enega največjih samostanov in predstavlja čudovit primer ladaške arhitekture. V samostanu Thiksey sem imel srečo, da sem se ravno udeležil obreda molitve z budistično mantro, po koncu obreda pa sem na strehi samostano imel najlepši pogled, ki je segal skoraj do neskončnosti.

ponedeljek, 1. oktober 2012

Khardung La


Nad glavnim mestom Ladakha, najsevernejše zvezne države Indije, ki meji na Pakistan ter Kitajsko, je speljana preko gorske verige cesta z najvišjim prelazom na svetu na višini 5.603,00 metrov, ki se imenuje Khardung La. Poti proti najvišjemu cestnemu prelazu na svetu sem se veselil še predno sem prišel v Kašmir, zato sem  se zjutraj zbudil že zelo zgodaj, še pred šesto uro zjutraj, saj je Lakpa obljubil, da bova kavo uživala kar v najvišji kavarni, to je na višini 5.603,00 metrov. Iz Leh-a sva odrinila v jutranjih urah, ko je še vso mesto bilo v globokem spancu, z vzponom proti vrhu prelaza, ki na drugi strani skriva reko Shyok in dolino Nubra, pa je za nama postopoma izginjal Leh. Večina ceste je že asfaltirana, proti vrhu prelaza pa cesta počasi izginja in se spreminja v makadam, posut z velikimi kamni, tudi skalami, ki se kotalijo po pobočju, zaradi česar zaradi prisotnosti skal na cesti, prihaja tudi do večurnih zastojev, cesta skozi navedeni prelaz pa redno vzdržuje indijska vojska. Večkrat sma bila tako primorana čakati, da so nama prijazni indijci, imenovani ''Himalayan workers'', odstranili padajoče kamenje, tako, da sva lahko pot nadaljevala proti vrhu prelaza - imenovanega ''sedlo''. Na vrhu prelaza sva si tako v najvišje ležeči kavarni na svetu privoščila kavo ob pogledu na vojaško postojanko in manjši budistični tempelj, v bližini katerega je moč slišati bodistično mantro ob plapolanju številnih tibetanskih molilnih zastavic. Bilo je idilično, spokojno in bogato v duhu budistične karme, ki so jo v ozadju objemali zasneženi vrhovi Himalaje.