petek, 10. december 2010

Hakone




Narodni park Hakone je priljubljena izletniška destinacija, ki slovi po izjemni naravi bogati z mineralnimi in termalnimi izviri. Z gondolo sem se povzpel na Mt. Komagatake od koder se je razprostiral čudovit razgled na narodni park Hakone in tudi na goro Fuji, katere zasneženi vrhovi so vidni iz številnih oddaljenih krajev. Kljub temu, da me je premrazilo do kosti, je bilo vredno ogleda, prav tako pa je samo na vrhu Mt. Komagatake moč poiskusiti t.i. črna jajca, katerih redno uživanje bi naj podaljšalo življenje. Z vrha Mt. Komagatake sem se spustil do jezera Ashi, kjer sem se nato z ladjo podal po jezeru in užival v čudoviti pokrajini, katere ozadje je krasila gora Fuji, ogledal pa sem si tudi dolino Owakudani, polno vulkanskih vrhov in geotermalnih izvirov. Ogromno obiskovalcev je bilo japoncev, saj se le-ti iz bližnjega Tokya radi umaknejo v naravo in nacionalne parke, kakršen je Hakone. Center Hakone Kovakien Junesun, v mestu Hakone svojim gostom ponuja ''vinske'' kopeli v enem od odrtih termalnih bazenov. Kopanje v vinu naj bi bilo dobro namreč za pomlajevanje. Ne verjamem, da se v tem bazenu obiskovalci izključno samo kopajo :-).

sreda, 8. december 2010

Nagoya




Nagoya je tretje največje in četrto najbolj naseljeno mesto na Japonskem otoku Honshu. Mesto združuje sodobne in moderne visoke zgradbe z tradicionalnimi templji, od katerih je omembe vreden zagotovo grad Nagoya - Nagoya castle, prav tako pa tudi Atsuta Shrine. Prisotna tradicija se močno prepleta z modernostjo tudi na ulicah, kjer so nekateri oblečeni v tradicionalna kimona, drugi pa po zadnjih svetovnih modnih smernicah. Številne svetovne korporacije imajo tukaj sedeže, Nagoya pa je tudi pomembno središče robotske in razvojno - vesoljske industrije. Zanimivo je, da na Japonskem deluje več kot polovica vseh delovnih robotov na svetu, vsako leto pa na Japonskem diplomira dvakrat več inženirjev kot v ZDA. Sicer pa so Japonci izredno zaprta družba, ponosni na vse kar je japonskega izvora, tako, da delajo, živijo in služijo svoji državi tako, kakor so nekoč samuraji svojemu gospodarju. Na Japonskem so prisotne tudi nekatere zanimive vraže, ki naj bi prinašale nesrečo. Tako lahko spanje po kosilu človeka spremeni v kravo, spanje proti severu pa ni priporočljivo, saj so tako pokopana trupla. Znano je tudi, da je potrebno skriti palec, ko mimo pripelje pogrebni avto, ponoči pa se ne sme žvižgati, sicer te lahko obišče kača. Tukaj torej sodobnost in tradicionalnost dopolnjuje še izvirnost.

ponedeljek, 6. december 2010

Kyoto




Mesto Kyoto, bivša prestolnica Japonske in mesto z 1,5 milijoni prebivalcev, ki se nahaja v neposredni bližini Osake je mesto templjev, turistov, stojnic s spominki, gejš in prelepih japonk oblečenih v tradicionalne kimone. Zanimiva je mestna četrt Gion, kjer je mogoče videti največ gejš, ki so varuhinje japonske tradicije, umetnosti in vrednot, ki svetu ostaja velika neznanka. Lepota, prefinjenost, umetniška nadarjenost, šarm, čistost in popolnost, vse to in še več so odlike tradicionalnih japonskih umetnic - gejš. Videl sem jih kar nekaj in bližnje spoznanje z njimi je bilo kar zanimivo. Sicer pa ima meka japonske kulture preveč templjev in drugih znamenitosti, da bi si jih lahko ogledal v nekaj dneh. Vredna ogleda pa sta nedvomno zlati tempelj - Kinkaku in znameniti Fushimi-inari Taisha, kjer sem se sprehodil skozi neskončnost mnogoterih vrat vse do vznožja, od koder sem imel čudovit razgled na samo mesto. Tudi nočno življenje v strogem centru mesta je pestro in zabavno kljub temu, da gre za meko japonske kulture. Veliko je internacionalnih restavracij (kitajske, indijske, malezijske, tajske, vietnamske), ki so opremljene s plastičnimi modeli hrane, kar ti olajša samo naročanje in izbiro hrane. Japonska je resnično drugačna, pozitivno drugačna in vredna obiska, je dežela, ki se je prilagodila sama sebi in iz tega naredila zavidanja vredno perfektnost na katero je lahko zagotovo ponosna.

petek, 3. december 2010

Himeji



Himeji je najodličnejši primerek japonske arhitekture gradov, ki kljub dovršenemu obrambnemu sistemu nikoli ni bil prizorišče krvavih bitk. Bela čaplja, kot elegantni grad imenujejo zaradi vtisa in njegove bleščeče bele zunanjosti - beli mavec so pri gradnji zunanjosti uporabili namreč zato, ker je negorljiv, saj je grad kot tudi drugi japonski gradovi zgrajen iz lesa in je zato zaščita pred ognjem še posebej pomembna, stoji v istoimenskem mestu s približno 500.000 prebivalci, ki leži 650 km zahodno od Tokya. Grad Himeji je ena od najstarejših ohranjenih zgradb iz časov srednjeveške Japonske, od leta 1993 pa je UNESCO grad Himeji, kot prvi japonski narodni kulturni zaklad uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine, saj se je leseni grad neprecenljive vrednosti skupaj s celotno strukturo stolpov, kamnitih okopov in prstenih zidov v izvirni obliki odlično ohranil več kot 400 let. Glavni petnadstropni stolp in druge manjše stolpe obkroža jarek in obrambni zidovi z številnimi linami za puščice in topove, tako, da je bil dostop do gradu za sovražnike nemogoč. Poleg gradov Macumoto in Kumamoto je tako Himeji eden izmed ''treh slavnih gradov Japonske'' in tudi najbolj obiskan japonski grad, zagotovo vreden obiska.

četrtek, 2. december 2010

Osaka




Na železniški postaji Tokyo sem začudeno študiral svojo vozovnico na kateri so bili japonski znaki, številke in na mojo srečo tudi destinacija Tokyo - Osaka v angleščini. Prišel je shinkansen (hitri vlak), zamenjal približno 500 potnikov v petih minutah in me nato odpelja v 550 km oddaljeno mesto Osaka, za kar sem potreboval približno dve uri. Vlaki dosegajo hitrost tudi čez 300 km/h, zato je mogoče planirati tudi veliko enodnevnih izletov na več destinacij. Javni prevoz na Japonskem je namreč na zavidljivi stopnji razvoja s poudarkom na železniškem prometu, prav tako dobro razvit pa je tudi preostali javni prevoz. Osaka velja za eno izmed največjih pristanišč na Japonskem in je pomembno poslovno središče, razen tega pa ponuja tudi številne mestne znamenitosti. Kot popotnik sem dobil občutek, da je v mestu veliko ljudi, ki nič ne počne, živi od zabave in od denarja, ki ga zapravijo tisti, ki veliko veliko delajo, zato pravzaprav nikoli ni dolgčas. Najboljše nočne zabave se vedno začnejo z večerjo v izakayah (japonskih pubih), nato pa se končajo naslednjega dne. Fast food-i po japonsko so hitre ''sushi'' in ''sashimi'' restavracije z sorazmerno realnimi cenami, ne manjka pa tudi tradicionalnih ameriških verig hitre prehrane in luksuznih dragih restavracij.