Playa el Tunco

Playa el Tunco je ena izmed mnogih plaz, ki jih ima Salvador na pacifiski strani in ki je zaradi velikih valov ter cudovitega soncnega zahoda raj za srfarje. Srf si z lahkoto sposodis za dobrih 10 US$, veliko tezje pa je ujeti dober val. Je odlicna lokacija, da se malo spocijem predno pridem v polno zabave veliki San Salvador.

Barra de Santiago

Da so Salvadorci prijazni in da z veseljem gostijo ljudi, ki obiscejo njihovo drzavo, sem ugotovil v Los Cobanos-u, ko nas je na poti v La Libertad z avtomobilom pobral ugleden domacin iz San Salvadorja, ki je bil namenjen v Barra de Santiago, kjer gradi enega vecjih turisticnih rezortov. Ni ga motilo, da mora opraviti nujen sestanek in da mora zaradi nas spremeniti smer poti, saj nam je z veseljem razkazoval pacifisko obalo v okolici Barre de Santiago ter nas zaradi nase zelje zapeljal na eno lepsih plaz v Salvadorju - Playa del Tunco.

Los Cobanos

Na poti v Los Cobanos, majhno ribisko vasico na zahodni obali Salvadorja, sem na lokalnem avtobusu dozivel prvi stres. Lokalni domacin je z orozjem oropal drugega lokalnega domacina, vendar so ostali potniki hitro priskocili na pomoc. Cez 2-uri je sofer avtobusa ustavil na tocki, kjer ni bilo nicesar in nam z nasmehom povedal, da je to Los Cobanos in da se tukaj nase potovanje konca. Cez nekaj casa, ko je s poti izginila tudi cesta, se je v daljavi pocasi svetlikalo pacifisko morje. V Los Cobanos-u smo s pogajanjem dobili prijetno sobo, samo 10 metrov stran od morja, zvecer pa smo ob dobri morski hrani spoznali lokalne ribice in zelo hitro je bil sprejet dogovor o ribolovu. Vstajanje ob 7. uri zjutraj je bilo sicer izven mojega ritma, a se je zaradi 4-urnega ribolova na pacifiku nedvomno splacalo. To je bil moj prvi delovni dan na potovanju in glede rezultata ribolova kar uspesen, saj nam je domacinka odlicno pripravila nas ulov.

Santa Ana

Mejni prehod med Guatemalo in El Salvadorjem sem preckal preko San Cristobal-a, samo z vstopnim zigom od Guatemale, ki mi omogoca 90-dnevno bivanje tako v Guatemali, El Salvadorju, Hondurasu in Nikaragvi. Takoj cez mejo je na lokalni avtobus prisel oborozen varnostnik in izmed treh tujcev je pregledal samo mene, zlasti mojo prtljago. To se v Salvadorju dogaja zelo pogosto zaradi varnosti, saj zaradi pred kratkim koncane drzavljanske vojne tukaj vidis najvec orozja v Centralni Ameriki, posamezne ulice v Santa Ani pa imajo celo table, ki opozarjajo, da je v posameznih predelih prepovedano nositi orozje. Santa Ana nas je lepo pozdravila z velicastnim ognjemetov, saj se je v nedeljo ravno koncal glasbeni festival. Po doglem iskanju s pomocjo taksista smo le uspeli najti primeren hostel, saj posamezni, ki so objavljeni v Lonely Planetu ne obstajajo oziroma so zaprti.

Quetzaltenango

Quetzaltenango oziroma Xela, kot jo imenujejo domacini, je drugo najvecje mesto v Guatemali na visini 2330 metrov, tako da je klima tukaj kar malo hladnejsa kot drugod v Guatemali. Slika oborozenih vojakov in policistov na vsaki ulici, enako kot v Guatemala city-ju pove vse. Je odlicno izhodisce za trekinge na bliznje vulkane ter za kopanje v naravnih termalnih vrelcih. Osebno me ni prevec navdusila, je pa mogoce samo tukaj dobiti edinstveno pivo Cabro, odlicnega okusa. Nocno zivljenje je kar pestro, zlasti ob zvokih salse in bachate. Po planu je to zadnji oddih v Guatemali pred El Salvadorjem. Zagotovo se se vrnem, saludos de Guatemala !

Chichicastenango

Chichicastenango oziroma ''Chichi'', kot jo imenujejo domacini je ena najvecjih trznic v Guatemali, sedaj ze malo kar komercialna in temu primerne so tudi cene. Do tja je mogoce priti samo z lokalnimi avtobusi ter kombiji, kjer sem bil prica dogodku, da se v kombiju za 12 ljudi da peljat tudi 30 ljudi - seveda to znajo organizirat samo indijanci, ki zraven vsega prinesejo se zivali in ostale stvari. Zanimiv dogodek, kar podoben tistemu, ki sem ga dozivljal na Filipinih. Zraven spanskega jezika govorijo tudi indijanski jezik '' cutuil'', tako da obcasno pride tudi do dolocenih nesporazumov. Na trznici se da kupit vsa indijanska roba, zivali ter vse kar potrebujejo lokalci za vsakdanje zivljenje, seveda so cene za njih drugacne, kot za mene, ampak tudi meni barantanje kar dobro lezi, tako da je vse skupaj prav zanimivo. V eni besedi : Zanimivo.

Panajachel

Iz Antigue do Panajachel-a smo za dobrih 150 km morali zamenjati kar 4 ''chicken buse'', da smo prisli do Panajachel-a. Je kar precej turisticno mesto ob jezeru Atitlan, ki ga obkroža venec koničnih vulkanov, od koder lahko z barko odpljujes v bliznjo Santa Catarino, San Pedro ter Santiago. Ima glavno backpackersko ulico, zelo podobno tisti v Bangkok-u, kjer se da dobit vse kar zelis. Sobo, kot jo imam tukaj se nisem imel v casu mojega potovanja, velika je namrec kar 25 kvadratnih metrov. V samem Panajachel-u se trenutno odvija festival kulture, tako da je nocno zivljenje kar pestro s stevilnimi koncerti na ulicah in ob samem jezeru Atitlan. Jutri zjutraj imam v planu obiskati tradicionalni sejem v gorskem kraju Chichicastenango, ki ga domacini na kratko imenujejo Chichi. Gorski Maji tu izmenjujejo dobrine, udeležujejo pa se tudi verskih obredov, ki so mešanica krščanskih in starih indijanskih verovanj.

Antigua

Antigua je staro kolonialno mesto obdano s stevilnimi vulkani, ki je svoj status takrat glavnega mesta Guatemale izgubila zaradi katastrofalnega potresa v 18. stoletju. Baročne cerkve in palače še kažejo nekdanjo veličino. Za nas je bil najbolj zanimiv vulkan Pacaya, ki je sicer visok 2250 m, vendar je zlasti izbruh leta 2000 opozoril prebivalce na stalno nevarnost, saj je se edini, ki je tudi aktiven tako, da pod njim tece tekoca lava. Priblizati se je bilo mogoce do 2 metra, kjer smo obcutili tako vrocino, da nam je tako izsusila grla, da smo morali ta nas podvig hitro proslaviti v hostlu. Samo vecerno dogajanje je zelo pestro in z lahkoto smo do zgodnje ure preziveli ob zvokih salse in bachate..

Flores in Tikal

Flores je majhen otocek, ki ga povezuje cesta, okrog pa je veliko jezero...je kar turisticno zaradi bliznjega vsemogocnega Tikala. Spali smo v super hostlu Los amigos, kjer je bilo tudi najvec popotnikov in kjer smo si tudi uredili prevoz do Tikala. Od 15. novembra bodo vstopnino podrazili kar za 3x, tako da smo imeli kar sreco. Tikal - majevske rusevine sredi dzungle, kjer je pred vec kot 1200 leti zivelo vec kot 10 tisoc ljudi je v fazi obnove.....se vedno pa so ohranjeni templji, trgi in piramide, nekatere visoke tudi do 60 metrov. Na 2. piramidi smo tudi splezali, kjer je bil cudovit razgled na neskoncno dzunglo.

Guatemala city

Iz Flores-a sem sel na nocni bus proti glavnem mestu Guatemale. Ze na avtobusni postaji sta Simon in Matjaz imela problem, ker so njune karte prodali ze dvema drugima popotnikoma. To se po Guatemali kar redno dogaja saj sem govoril z drugimi popotniki, ki so stali ali spali kar na samem avtobusu. Ampak trmasti slovencki se ne damo in po pol-urnem prerekanju sta le dobila sedeze na avtobusu. V 2 milijonskem mestu Guatemala city nisem kaj dosti videl, razen voznje z taksistom in iskanje pravega bankomata...je ogromno mesto, polno prometa,smoga in trgovin in baje tudi nevarno, ki ga popotniki ponavadi izpustijo. Gvatemala je na nek način zelo podobna Mehiki, ampak oni se seveda s tem zaradi nacionalnega ponosa ne bi strinjali. Pokrajina je lepa, vendar sem se počutil dosti manj varno kot v Mehiki. Časopis je bil vsak dan poln umorov, atentatov, avtomobilskih nesreč in malo nogometa. Denarna valuta je quetzal. To je ptič, ki ga je težko videti, ker se skriva po vrhovih dreves in to samo v določenih gozdovih. Ni mi preostalo drugega, kot da sem vzel ''chicken bus'' z imenom ''blue bird'', ki je dejansko poletel kot ptica proti mesto Antigua.

Livingston

Mejni prehod med Belizejem in Guatemalo sem preckal v Livingstonu, prijetnem majhnem mestecu, polno indijancev in pisane guatemalske robe. Livingston je zanimivo mesto ob karibski obali Guatemale kjer zivijo crnci in indijanci....je pol ceneje kot v drzavah do sedaj vendar so tezave z dvigovanjem na bankomatih. Ni bilo nakljucje, da sem tam spoznal dva prijatelja Vojkan-a in Zoran-a iz Beograda, ki ze 20 let delata v juzni in srednji Ameriki in se zmeraj dokazujeta, da se najboljsi zuri odvijajo v bivsi prestolnici nase skupne drzave. Iz Livingstona sem z barko odplul po reki Rio Dulce v isto imenovano mesto, kjer smo se vozili po recnih rokavih in po jezeru Lago de Izabar. Pokrajina je neverjetna, ljudje so prijazni, zivijo ob rekah in se prezivljajo od lovljenja rib in malo od turizma. Od tam sem z lokalnim ''chicken busom'' za 100 km potreboval dobre 3 ure, da sem prispel v San Luis. Z Matjaz-em sva od tam dobila lokalni avtostop, do ekoloskega centra Finca Ixobel, kjer sva si po naporni in dolgotrajni voznji privoscila pocitek na 15 metrov visokem drevesu. Finca Ixobel je namrec strogo ekolosko naravnan resort, kjer z lahkoto za dobrih 5 evrov dobis prijetno hisico na drevesu. Po 3- dnevnem bivanju 15 metrov nad tlemi, sva odpotovala v bliznji Flores, od koder je mozno dobit prevoz za enega najvecjih majevskih centrov v centralni Ameriki: Tikal. Ceprav sva imela malo smole z vremenom, sva imela sreco z kartami, saj nameravajo cez 3 dni dvigniti ceno kar za 3 krat.

Belize

Iz mehiskega mesta Chetumal sva vzela bus proti Belize city-ju in za 10 minut zamudila zadnjo barko proti otoku Caye Calcuer, zato sva prespala v Belize city-ju, mestu crncev in kitajcev, ki so v zameno za odplacilo dolga naselili celotni Belize in imajo monopol nad trgovinami in restavracijami po vsem Belizeju. Caye Calcuer je backpakerska Jamajka od koder so odlicne povezave za 2. najvecji koralni greben in ''blue hole'', za ceno od 100$ naprej. Vzela sva snorkljanje na treh lokacijah, kjer je bilo mozno plavati med koralami in se potapljati z mantami in drugimi ribami. Zvecer pa spet srecanje z domacini, ki prodajajo, kar ti srce pozeli...ampak za ceno drazje kot v Sloveniji. Domacini pa dan za dnem cakajo in cakajo, da bo s palme padlo kaksno pivo, cigaret ali Belizejski dolar, vendar so kljub temu prijazni, za zur in niso vsiljivi. Nato sledi vas Independence, ki lezi na jugu Belizeja, odkoder sva z barko prisla na obljubljeni rajski otok Placencia, kjer razen dragih cen, plaza ni bila nic posebnega (Tulum nas je prevec razvadil).

Zaradi edinega mejnega prehoda sva z ameriskimi ''school busi'' prisla v Punto gordo, zadnje vecje mesto, kjer se je cas ustavil pred 3. leti ob 2. popoldne, kjer sva uredila mejne obveznosti in z barko odplula v guatemalsko mesto Livingston.

Mexico !

30. oktobra sva preko Brnika in Munchna priletela v mehiski Cancun, kjer sem si spocil usesa od jokanja leto dni starega otroka celotnih 12 ur. Potujem z Matjazem iz Ljubljane. Takoj na letaliscu sva izigrala mehisko policijo z enosmernimi kartami in spoznala mehikanca Alvara iz province Chiapas, kjer je cez par dni plaz zasipal 30 ljudi. Skupaj smo vzeli sobo Na Playa del Carmen, se isti dan kopali v karibih in do onemoglosti napili kaktusovega soka. Potem ko sva si zjutraj spocila utrujene oci na lepotah mehikanskih oblin sva lovila bus proti Meridi kjer sva hotela praznovati ''dia de los muertos''. S tem praznovanjem je bilo bolj slabo, zato sva rajsi cas porabila za spoznavanje lokalnih sosolcev ter buteljk mehiskega sola. Naslednji dan sva po nakljucju srecala Katjo in Ano s katerimi smo skupaj v nocnem klubu zmagali v plesnem tekmovanju salse v natikacih ter naredili slovenski nastop z lokalnim kitaristom. Po izletu v Gringolandijo (Chichen Itza), sma si privoscila oddih v rajskem Tulum-u, od koder sma po zasluzeni ''siesti'' krenila proti mehisko-belizejskemu mestu Chetumal..

Saludos de Mexico