Boseong tea plantation

Iz Gwangju-a se že v zgodnjih jutranjih urah odpravim na celodnevni izlet v Boseong - prestolnico zelenega čaja v Južni Koreji, kjer dobro podnebje in rodovitna tla ustvarjata dobre pogoje za gojenje edinstvenega zelena čaja, ki ima prav poseben okus in aromo. Skoraj tretjina vseh čajnih plantaž se nahaja v Boseongu in skoraj polovica vsega zelenega čaja v Južni Koreji se proizvede v tej regiji. Voznik lokalnega avtobusa očitno opazi, da sem edini tujec na avtobusu, ki lokalne prebivalce razvaža do višje ležečih vasic, v tem hribovitem predelu Južne Koreje, zato mi v korejskem jeziku pripoveduje in mi nakaže, da moram izstopiti. Znajdem sem na razpotju dveh cest, pri čemer v daljavi stranske ceste, ki je obdana z polji zelenega čaja in ceder že opazim napis '' Daehan Dawon Tea Plantation'', čajno plantažo, ki je postala popularna znotraj Južne Koreje kot lokacija za snemanje številnih filmov in popularnih južnokorejskih dram, svojo širšo prepoznavnost pa je dosegla v reklami za južnokorejsko telekomunikacijsko podjetje. Sedaj se vsako leto tukaj odvija festival čaja v mesecu maju, letos že 40. po vrsti, lokacija pa čedalje bolj postaja tudi obiskana s strani turistov. Drevesa 20 metrov v višino so posajena  enakomerno na obeh straneh ceste, ki vodi do čajne plantaže, tik pred vstopom v samo območje zelenega čaja pa obiskovalca najprej pozdravi velika tržnica domačinov, ki ponujajo raznovrstne izdelke, vse s pridihom zelenega čaja (sladoled, piškote, juhe, pice in najrazličnejše druge jedi). Sama plantaža zelenega čaja leži ob vznožju gore Mt. Hwangseong, ki ima terasasto obliko. Med plantažami zelenega čaja sem se povzpel do osrednjega dela čajnih plantaž, od koder je bil že viden čudovit razgled nad celotno plantažo zelenega čaja, ki je ravno v tem času prav lepo zelenela. Barve so bile čudovite, zato sem se naužil zelenih barv in vonjav čajavcev ter se pomiril ob skodelici zelena čaja, nato pa sem se v poznih popoldanskih urah vrnil v mesto Gwangju.

Gwangju

Iz Busana že v zgodnjih jutranjih urah, ko so še preostali popotniki v hostlu najverjetneje globoko dremali zaradi prekomernega zaužitja riževe vodke soju iz pretekle noči, nadaljujem svojo pot proti mestu Gwanqju v provinci Gyeonggi. Na poti do tja se ustavim na avtobusnem počivališču, kjer številne restavracije ponujajo pestro izbiro korejske kulinarike. Tokrat naročim bibimbap, tradicionalno jed iz province Gyeonggi. Lepa korejka pred mano postavi skledo toplega belega riža prelito z dušeno in začinjeno zelenjavo, gochujangom (pasto čilija in popra) in doenjangom (slano sojino pasto), skupaj s koščki narezane surove govedine in surovim jajcem. Vročo jed je potrebno zmešati pred samim zaužitjem, da se toplotno obdela, prijazna korejka pa mi je ponudila tudi kimchee, ki je neke vrste solata z zelo specifičnim okusom, ki jo Korejci postrežejo ob vsaki jedi. Pripravljena je iz vloženega korejskega zelja in močno začinjena s česnom, pekočo papriko, mlado čebulo in ingverjem - kot da bi lepa korejka želela povedati, da gre v Južni Koreji glede pikantnosti hrane čisto zares. Čez štiri ure nato prispem v mestu Gwangju, ki je še eno izmed razvitih mest Južne Koreje, kjer je na vsakem koraku mogoče videti domače izdelke in proizvode,  ki jih ponuja ta visokotehnološka država Samsunga, LG-ja in Hyundaia. Sicer pa mesto na vsakem vogalu ponuja 24-urni wellness center, kjer je mogoče zelo ugodno tudi prenočiti, vseprisotni brezplačni brezžični internet, samoumevne priloge k jedem, dostava česar koli kjer koli in kadar koli ter številne dizajnerske kavarne, ki kar med sabo tekmujejo, katera bo s svojo unikatnostjo in posebnostjo privabila večje število ljubiteljev kave. Zvečer pa sem na vsakem koraku slišal besedo '' Gun-bae'', s katero Korejci nazdravljajo in, če sem odkrit, to počnejo zelo pogosto. Južna Koreja namreč po podatkih po stopnji uživanja alkohola sodi v sam svetovni vrh. Bari in restavracije so zvečer preplavljeni s sivino poslovnih oblek, le da so takrat  kravate poslovnežev nonšalantno odvezane, njihovi obrazi veseli in pristni, govor pa nekoliko nejasen. Nekateri korejski poslovneži namreč verjamejo, da bodo svojega poslovnega partnerja oziroma sogovornika bolje spoznali po nekaj kozarčkih.

Busan

Sedem let je minilo odkar sem v Kathmanduju, glavnem mestu Nepala, dobesedno obstal zaprt med Kitajsko in Indijo, saj je kitajski konzulat v Kathmanduju zaradi protestov v Lhasi glede olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 prenehal izdajati vstopna dovoljenja za Tibet, v svojem potnem listu pa prav tako nisem imel vize za Indijo. Sprijazniti sem se moral, da v Tibet ne bom mogel stopiti, vendar moja želja po iskanju ''šambale'' ni ugasnila, saj sem do ponovnega odhoda v kaotični Kathmandu samo še odšteval dneve, ko me je 25. aprila letos presenetila novica o uničujočem potresu, ki je prizadel Kathmandu z okolico. Še tri dni pred odhodom sem upal, da bodo oblasti v Nepalu odprle mednarodno letališče Tribhuvan, vendar so podatki o številu umrlih iz dneva v dan naraščali in nakazovali, da gre za izredno stanje v Nepalu, zato sem bil primoran v zadnjem trenutku potovanje v Tibet ponovno preložiti. Tako sem pristal v Hongkongu, kjer sem si na kitajskem konzulatu najprej uredil vizo za Kitajsko, nato pa sem svoj rojstni dan pričel z zgodnjim jutranjim poletom iz Hongkonga v glavno mesto Južne Koreje - Seoul. To je bil moj že drugi obisk Južne Koreje in ugotavljam, da mi postaja čedalje bolj všeč tako kulinarika, kultura, kakor tudi pokrajina te obmorske države v vzhodni Aziji, ki pokriva južni del Korejskega polotoka. Ob svitu sem tako zadremal na udobnem avtobusu, ki me je iz mednarodnega letališča Incheon odpeljal do južnega mesta Južne Koreje - Busan, ki je drugo največje mesto v Južni Koreji z največjim pristaniščem, oddaljeno od Incheona dobre štiri ure vožnje. Samo mesto sledi trendom sodobnih azijskih mest, nekoliko drugačno predvsem mavrično podobo pa mu daje predel Gamcheon culture village. V mestu so prav tako številni budistični templji, najznamenitejši je Beomeosa, in ogromen park miru Združenih narodov, kjer lahko vsakdo najde svoj mir. Ogledal sem si največjo ribjo tržnico v Busanu, se povzpel na vrh stolpa - Busan tower, od koder je razviden prelep pogled na celotno mesto, nato pa sem rojstnodnevni večer preživel v odlični korejski restavraciji tik ob plaži Haeundae Beach, z obveznim menijem - Korean BBQ.

Ephesus

Ephesus je bilo zgodovinsko grško mesto, katerega ostanki se še danes nahajajo približno 3 kilometre izven mesta Selcuk, zato je Selcuk odlično izhodišče za obisk ostankov grškega mesta Ephesus. Za tri turške lire me je majhni avtobus pripeljal do mogočnega antičnega mesta, ki je danes najbolj oblegana arheološka znamenitost v  Turčiji. Vhod v nekdanje mesto je širok in veličasten, saj današnja podoba Ephesusa obiskovalca popelje v zlato obdobje rimskega vladanja, zlasti cesarja Augustusa, ko je mesto štelo okrog 300.000 prebivalcev in je po vsem Sredozemlju slovelo po razkošju. Ephesus ponuja številne atrakcije, z znanstveni dokazi in nekaj domišljije pa so arheologi rekonstruirali tudi način življenja v mestu. Mesto je imelo številne urbane elemente in je zadovoljevalo vrsto potreb prebivalcev in obiskovalcev. Utrip zgodovinskega mesta Ephesus je bil živahen, mesto je bilo trgovsko in kulturno središče, kraj čaščenja in ena od prestolnic znanja takratnega sveta, saj je od tukaj izviral tudi predsokratski filozof Heraklit. Ena od treh dominantnih ulic v Ephesu vodi od Heraklitovih vrat do Celzusove knjižnice. Ob tej ulici so bila gostišča, trgovine, lepo ohranjen Hadrijanov tempelj, nekoliko nižje javna stranišča, na eno stran terasaste patricijske hiše, na koncu ulice pa dominantna Celzusova knjižnica, ki je bila v svojem času tretja največja knjižnica na svetu. Nedaleč od knjižnice na marmorni cesti, ki vodi do nje, je kakor so prepričani arheologi prvi oglas v zgodovini. Z njim - gre za odtis noge s prstoma, usmerjenima na dva konca in z različnimi simboli na njih - so vabili v Celzusovo knjižnico in v bordel nasproti nje. Da je bila hiša z dvema vhodoma nekoč bordel potrjujejo najdbe v njej in njena struktura, saj je hiša imela v pritličju sprejemnico z mozaično zgodbo o štirih letnih časih, v nadstropju pa številne majhne sobe, v katerih so antične prostitutke zadovoljevale svoje stranke. Preživel sem lep dan v antičnem grškem mestu, sedaj pa me čaka še nočna vožnja nazaj v Istanbul, od koder se počasi vračam domov.

Selçuk

Dobre štiri ure sem potreboval, da sem z avtobusom iz mesta Denizli prispel v mesto Selcuk, ki je glavno mesto v provinci Izmir in je oddaljeno zgolj slaba 2 kilometra od zgodovinskega mesta Ephesus. Avtobusni sistem je v Turčiji zelo dobro razvit, cene vozovnic glede na prevoženo razdaljo in ponudbo na avtobusu (prigrizek, kava, sok, osebni LCD zaslon in steward) pa niti niso tako pretirano drage. V bližini avtobusne postaje se namestim v cenovno ugodnem hotelu z imenom ''Paris hotel'', saj samo mesto Selcuk, razen trdnjave, ki bdi nad mestom, popotniku ne ponuja razloga, da bi se v tem mestu zadržal dalj časa, zato sem dan izkoristil tako, da sem se odpravil v višjeležečo vas z imenom Sirince, ki je od mesta Selcuk oddaljena 8 kilometrov. Sirince je majhna vasica v okoliških hribih, kjer so vse hiše med ozkimi ulicami zgrajene v grškem stilu. Na vsakem vogalu je mogoče poizkušati kvalitetno vino v prijetnih vinskih barih, čez dan pa lepo zaživi tudi glavni mestni trg s tržnico, na kateri prodajajo ''grmade'' domačih sladic. Baklava iz pistacij in orehov, ploščice s sezamom in medom, turški med in puding s sladkim sirom so bili tu še veliko slajši. Zvečer, ko se je stemnilo in so temperature že nekoliko padle, sem se z lokalnim avtobusom vrnil v mesto Selcuk, kjer sem se sprehodil po starem mestnem jedru in za večerjo poizkušal še eno izmed turških specialitet - domates civesi (polnjene paradižnike). Po vrnitvi v hotel sem tako dan zaključil s posedanjem na terasi hotel, kjer sem se ogrel z domačim jabolčnim čajem ob hkratnem spoznanju, da ti Turčija lahko ponudi veliko več kot le sonce, plaže in morje, saj je v Turčiji mogoče najti osupljive naravne lepote, zanimiva mesta, impresivne stavbe in kulturne ter zgodovinske znamenitosti, kakršna je tudi Ephesus, kamor se odpravljam jutri zjutraj.