Taipei 101

Tajvan, ki ga je kot samostojnega doslej priznalo le 23 držav na svetu, se je v zadnjih desetletjih razvil iz nekoč agrarne države v pomembnega azijskega tigra, ki svojo gospodarsko močno gradi na razvojni tehnologiji. Eden od simbolov tehnološkega napredka je nedvomno 509 metrov visoki stolp Taipei 101, ki je do pred časa, ko ga je po višini prehitel znameniti Burj Khalifa v Dubaju, veljal za najvišjega na svetu. Stolp, ki ima obliko bambusovega vršička, ki naj bi simbolno kot bambus zagotavljal trdnost in upogljivost je poseben zato, ker je zgrajen na potresnih tleh. Ob vstopimo v to svetovno čudo, sem se popeljal do petega nadstropja, kjer sem za ceno 15-ih evrov kupil vstopnico za dvigalo do 89. nadstropja. Prvih pet nadstropij zgradbe Taipei 101 se ponaša s trgovinami svetovno znanih blagovnih znamk, kot so Prada, Gucci, Chanel, Dior, pri čemer so temu primerne tudi cene, seveda ne za moj žep. Do zasteklene ploščadi v 89. nadstropju sem se pripeljal z drugim najhitrejšim dvigalom na svetu, saj je za prehod višine med 5. in 89. nadstrošjem potrebovalo zgolj 37 sekund. Z razgledne ploščadi v 89. nadstropju se odpira čudovit pogled na nebotičnike, templje, mostove in tržnice Taipeja, pogled pa sega tudi vse do bližnjega hribovja, ki se razprostira na obrobju Taipeja. V nadstropje nižje je viden čudežni "uravnoteževalec" damper, ki v obliki pozlačene krogle sega kar v dve nadstropji, preprečeval pa naj bi nagib stolpa tudi ob najvišji moči potresa, kot jih je Tajvan doživel v zadnjih 250 letih.  Ker so mi ob plačilu vstopnine priložili tudi kupon za brezplačno pijačo, sem si ob čudovitem razgledu na višini 509-tih metrov privoščil tudi kavo.

Elephant Mountine

183m visoki Elephant Mountain, drugače poznan tudi po imenu Xiangshan, je zelo popularen hrib v Xinyi predelu glavnega mesta Tajpej, z prečudovitim jutranjim ali večernim pogledom na ikonični Taipei 101 in celotno mesto Taipei. Je pravzaprav magnet za ljubitelje hribov in gora, fotografije in ljudi, ki radi mestni vrvež in kaos zamenjajo za tihožitje, ko besed za opis sončnega vzhoda oziroma zahoda nad mestom ne najdeš besed. Vsakdo, ki obišče Taipei se mora zagotovo povzpeti na vrh Elephant Mountain, saj ob dobrem vremenu obiskovalcu zagotovo ostanejo nepozabni spomini. Elephant Mountain ima upravičen sloves najbolj popularnega hriba iz utemeljenega razloga, saj bližina mesta ne pomeni samo lahkega in hitrega dostopa do vrha, temveč bližina mesta obiskovalcu ponuja tudi najlepši razgled nad mestom. Na vrhu hriba, kamor se odpravijo obiskovalci sproščat in uživat pogled nad mestom se nahajajo številne velike kamnite tvorbe, ki so med obiskovalci zelo popularne za plezanje ravno zaradi edinstvenega razgleda nad mestom. Tudi sam sem se povzpel na eno izmed velikih kamnitih tvorb in užival ob pogledu nad mestom ob lepem vremenu. Ker sem se povzpel na Elephant Mountain v času delavnika, na vrhu hriba ni bilo pretirane gneče, do katere prihaja zlasti ob koncu tedna in dela prostih dnevih, ko se tukaj zbirajo predvsem romantiki in sveže zaljubljeni tajvanci, nekatere prebivalci Tajpeja pa se tudi vsako jutro pred službo odpravijo na vrh razgledne točke, od koder je po počitku v paviljonu mogoče pot nadaljevati tudi proti sosednjemu hribu Tiger Mountain, na katerega pa se sam nisem povzpel.

Pingxi

V Pingxi - ruralni predel vzhodnega dela Taipeja, v bližini katerega se nahaja tudi kraj Shifen, sem prispel v natrpanem vlaku vse do istoimenskega zgodovinskega rudarskega mesta. Oba Pingxi (平溪) and Shifen (十分) sta kulturno in zgodovinsko zelo bogata predela, ki sta obdana tudi z čudovito naravno pokrajino. Dogodek, kot je festival lantern - Sky Lantern Festival - privabi v te kraje vsako leto ogromno obiskovalcev, ki umetniško oblikujejo lanterne z zapisi želja, ki jih potem v skladu z lokalnimi običaji spustijo v nebo, za slabih 5,00 eurov na posamezno lanterno. Ker sem imel srečo in sem bil tukaj ravno v času znamenitega festivala, sem tudi sam oblikoval eno izmed lantern in jo spustil v nebo ter pri tem opazoval, kako se moje lanterna pomešala med številnimi drugimi, ki so krasila jasno modro nebo. Še lepši razgled se je pojavil ob prvem mraku, ko so na temnem nebu plapovale mnogotere svetlikajoče se lanterne, iz lokalnih restavracij pa se je začel valiti dim odličnih tajvanskih uličnih specialitet, v sozvočju z tajvanskim popom in plesom tajvanske mladine, ki je ob spuščanju svetlikajočih se latern v nebo neizmerno uživala. Del dneva sem preživel tudi v kraju Shifen, ki je znan po čudovitem slapovu Shifen Waterfall (十分大瀑布), ki velja za enega izmed najslikovitejših slapovov na Tajvanu, obiskal pa sem tudi znameniti rudarski spominski park in muzej, ki prikazujeta prve začetka rudarskega razvoja na Tajvanu. Po čudovitem dnevu v kraju Pingxi in Shifen, sem se z zadnji vlakom, natrpanim tako, da še je sprevodnik s težavo preverjal vozovnice, vrnil nazaj v Taipej, kjer sem v bližini glavne železniške postaje užival tako ob zanimivem koncertu na prostem, kakor tudi ob dosedaj še nepoizkušanih uličnih dobrotah tajvanske kuhinje.

Yehliu Geopark

Z lokalnim avtobusom sem se zgodaj zjutraj  iz Taipeja odpravil proti Keelungu, mestu, ki velja za drugo največje in pristanišče na Tajvanu, kjer sem se na poti ustavil tudi v nacionalnem parku Yehliu  (野柳), ki je znan po nenavdanih skalnih formacijah in obsega 53 hektarjev kopnega in 404 hektarjev morja. Značilne za parko Yehliu so posebne kamnite tvorbe, ki jih je oblikovala erozija, velikosti teh tvorb je različna, prav tako različna pa je oblika, pri čemer največji kamniti »kipi« dosegajo tudi do 2 metra v višino, njihov primer pa je od 0,5 do 1,5 metra. Rdečkasta barva je posledica železne rude, ki se tukaj nahaja. Ob vplivu morja, vetra, sonca ter finega peska so nastale skalne figure, ki so nastale na pobočjih iz peščenca z lokalnim kemičnim izločanjem mineralnih snovi. Najlepša in najpogosteje slikana skulptura se imenuje Kraljičina glava, zelo obiskane pa so tudi skulpture Vrezana princesa in Skala sveč. Veliko formacij ima obliko ingverja, zato so jih tako tudi poimenovali, zanimive pa so tudi skulpture gobic, sladoleda, zmajev, čevlja in še drugih raznolikih oblik. Nacionalni park Yehliu je zelo obiskan park, saj se nahaja le slabo uro stran od Taipeja in je zelo lahko dostopen, celo z javnim prevozom,  v bližini parka pa je tudi manjše zanimivo ribiško mesto, ki se zaradi nacionalnega parka tudi vse bolj razvija. Zapustim geološki park Yehliu ter se po ovinkasti cesti odpravim visoko v hribe, v vas z imenom Chiufen, ki jo obdajajo gore, v jasnem vremenu pa je od tukaj viden tudi čudovit pogled na obalo vzhodnokitajskega morja. Beseda Chiufen pomeni devet delov, ker je nekoč v tej vasici živelo le devet družin. Leta 1890 je nekdo po naključju odkril zlato, zato so tri leta pozneje odprli prvi rudnik zlata, ki je bil največji rudnik zlata na Tajvanu, izčrpan in zaprt pa je bil že leta 1971.

Taipei

 

Po dolgotrajnem poletu proti Tajvanu sem v poznih popoldanskih urah pristal v tajvanki prestolnici Taipei. Ker je že pred leti, ko je na številnih izdelkih, ki jih je bilo mogoče kupiti v naših trgovinah, pisalo made in Tajvan, sem s spoštovanjem gledal na majhno, otoško deželo, ob vzhodni obali Kitajske. Tajvan, ki ga od celine ločuje 160 km široka tajvanska ožina, je dolg 394 in širok 144 km, s 35.980 km² površine je 38. največji svetovni otok, hkrati pa četrti najvišji otok na svetu. Država ni splošno mednarodno priznana, saj jo je do sedaj priznalo le 23 držav. Taipei (台北; dobesedno »Severni Tajvan«) je največje mesto na Tajvanu, z okrog 2,6 milijona prebivalcev pa je politično, gospodarsko in kulturno središče države. Ogledal sem si C.K.S. Memorial Hall, spomenik, ki je postal primarna turistična atrakcija v mestu in je posvečen  generalu Chiang Kai-sheku, bivšemu predsedniku Kitajske. Spomenik stoji sredi parka, dvorana je bela, osmerokotna streha pa je prekrita z modrimi ploščicami. Okrog zgradbe so nasadi rož v barvnih tonih rdeče, bele in modre - barv prejšnje kitajske zastave, številka osem pa pomeni srečo in izobilje. V nacionalnem muzeju, ki za svojimi zidovi skriva kulturne zaklade 2000 let stare kitajske monarhije sem preživel preostanek popoldneva, kjer je mogoče videti nekatere izmed 650.000 muzejskih eksponatov, ki so bili nekoč del zbirke prepovedanega mesta v Pekingu, večere pa sem preživel kar na treh največjih marketih Shilin Night Market, Raohe Market in Shida Night Market, kjer sem preizkušal nekatere najbolj tradicionalne tajvanske dobrote, obiskal pa sem tudi nekatere nevsakdanje restavracije, kot so modern toilet restaurant (straniščne restavracije), medical restaurant (bolnišnične restavracije) in A380 sky kitchen (restavracija v letalu).