Yehliu Geopark

Z lokalnim avtobusom sem se zgodaj zjutraj  iz Taipeja odpravil proti Keelungu, mestu, ki velja za drugo največje in pristanišče na Tajvanu, kjer sem se na poti ustavil tudi v nacionalnem parku Yehliu  (野柳), ki je znan po nenavdanih skalnih formacijah in obsega 53 hektarjev kopnega in 404 hektarjev morja. Značilne za parko Yehliu so posebne kamnite tvorbe, ki jih je oblikovala erozija, velikosti teh tvorb je različna, prav tako različna pa je oblika, pri čemer največji kamniti »kipi« dosegajo tudi do 2 metra v višino, njihov primer pa je od 0,5 do 1,5 metra. Rdečkasta barva je posledica železne rude, ki se tukaj nahaja. Ob vplivu morja, vetra, sonca ter finega peska so nastale skalne figure, ki so nastale na pobočjih iz peščenca z lokalnim kemičnim izločanjem mineralnih snovi. Najlepša in najpogosteje slikana skulptura se imenuje Kraljičina glava, zelo obiskane pa so tudi skulpture Vrezana princesa in Skala sveč. Veliko formacij ima obliko ingverja, zato so jih tako tudi poimenovali, zanimive pa so tudi skulpture gobic, sladoleda, zmajev, čevlja in še drugih raznolikih oblik. Nacionalni park Yehliu je zelo obiskan park, saj se nahaja le slabo uro stran od Taipeja in je zelo lahko dostopen, celo z javnim prevozom,  v bližini parka pa je tudi manjše zanimivo ribiško mesto, ki se zaradi nacionalnega parka tudi vse bolj razvija. Zapustim geološki park Yehliu ter se po ovinkasti cesti odpravim visoko v hribe, v vas z imenom Chiufen, ki jo obdajajo gore, v jasnem vremenu pa je od tukaj viden tudi čudovit pogled na obalo vzhodnokitajskega morja. Beseda Chiufen pomeni devet delov, ker je nekoč v tej vasici živelo le devet družin. Leta 1890 je nekdo po naključju odkril zlato, zato so tri leta pozneje odprli prvi rudnik zlata, ki je bil največji rudnik zlata na Tajvanu, izčrpan in zaprt pa je bil že leta 1971.

Taipei

 

Po dolgotrajnem poletu proti Tajvanu sem v poznih popoldanskih urah pristal v tajvanki prestolnici Taipei. Ker je že pred leti, ko je na številnih izdelkih, ki jih je bilo mogoče kupiti v naših trgovinah, pisalo made in Tajvan, sem s spoštovanjem gledal na majhno, otoško deželo, ob vzhodni obali Kitajske. Tajvan, ki ga od celine ločuje 160 km široka tajvanska ožina, je dolg 394 in širok 144 km, s 35.980 km² površine je 38. največji svetovni otok, hkrati pa četrti najvišji otok na svetu. Država ni splošno mednarodno priznana, saj jo je do sedaj priznalo le 23 držav. Taipei (台北; dobesedno »Severni Tajvan«) je največje mesto na Tajvanu, z okrog 2,6 milijona prebivalcev pa je politično, gospodarsko in kulturno središče države. Ogledal sem si C.K.S. Memorial Hall, spomenik, ki je postal primarna turistična atrakcija v mestu in je posvečen  generalu Chiang Kai-sheku, bivšemu predsedniku Kitajske. Spomenik stoji sredi parka, dvorana je bela, osmerokotna streha pa je prekrita z modrimi ploščicami. Okrog zgradbe so nasadi rož v barvnih tonih rdeče, bele in modre - barv prejšnje kitajske zastave, številka osem pa pomeni srečo in izobilje. V nacionalnem muzeju, ki za svojimi zidovi skriva kulturne zaklade 2000 let stare kitajske monarhije sem preživel preostanek popoldneva, kjer je mogoče videti nekatere izmed 650.000 muzejskih eksponatov, ki so bili nekoč del zbirke prepovedanega mesta v Pekingu, večere pa sem preživel kar na treh največjih marketih Shilin Night Market, Raohe Market in Shida Night Market, kjer sem preizkušal nekatere najbolj tradicionalne tajvanske dobrote, obiskal pa sem tudi nekatere nevsakdanje restavracije, kot so modern toilet restaurant (straniščne restavracije), medical restaurant (bolnišnične restavracije) in A380 sky kitchen (restavracija v letalu).

Versailles

Versailles, ki je 24 kilometrov oddaljen od Pariza, je kralj Ludvik XIII izbral za lokacijo skromnega gradu, ki naj bi mu služil kot postojanka med lovskimi pohodi. Njegov sin, Ludvik XIVje tudi užival v lovu, vendar je imel nekoliko večje načrte za to posestvo. Ker je bil nezadovoljen s palačami, ki so mu bile na voljo, se je leta 1660 odločil spremeniti Versailles v veliko kraljevsko enklavo, kjer je vse moralo biti kar se da veličastno, gradnje pa se je lotil tudi velikopotezno, da bi se lahko v Versaillesu nastanil celoten francoski dvor. Danes je Versailles svetovno znan po palači Chateau de Versailles in njenih znamenitih vrtovih, kjer se že v zgodnjih jutranjih urah kopiči množica turistov iz celega sveta, da si ogleda najbolj trajen spomenik absolutistične vladavine '' sončnega kralja '' - Ludvika XIV. Četudi niste ljubitelji bogatih stavb, se vam ob obisku Pariza splača obiskati bližnji Versailles, že zaradi ogromnih simetričnih vrtov okoli palače, ki slovijo kot eni izmed najlepših na svetu, v sami palači Chateau de Versailles pa se je z lahkoto moč izgubiti med številnimi sobanami. Iz Pariza do Versaillesa se lahko odpeljete s primestnim vlakom, linijo C, izstopite na postaji Versailles Rive Gauche, ki je od gradu oddaljena dobrih 10 minut hoda. Dostop do Versaillesa je torej enostaven, premikanje po njem malo manj. Versailles tvori namreč 800 hektarov parkov in vrtov, 42 kilometrov stez, 55 bazenov in vodnjakov, samo strehe palač pa pokrivajo kar 13 hektarov. V čudovitih parkih je mogoče občudovati nepregledno planjavo rož, do potankosti obrezanih dreves, bazenov, stez in vodnjakov, katerih delovanje je poleti usklajeno s prijetno klasično glasbo, kar vse skupaj deluje zelo sproščujoče. Če si želite ogledati le delček Versaillesa, se boste torej pošteno nahodili. Sam sem se pred odhodom iz Pariza, po ogledu Versaillesa, raje ustavil še na znamenitem pariškem pokopališču Père Lachaise Cemetery, kjer je med drugim pokopan tudi kultni pevec skupine The Doors - Jim Morrison, kateremu še se danes, 43. let po njegovi smrti, vsakodnevno prihajajo poklonit številni oboževalci iz vsega sveta, zaradi izropanosti površine njegovega groba, pa je danes dostop do njegovega groba varstno omejen. Očitno legende še res živijo.

Le Bourget - Paris Air Show

V Parizu sem si končno le vendar uspel ugledati težko pričakovani pariški letalski miting, ki letos med drugim obeležuje svojo 100. obletnico. Kljub rahlo deževnemu vremenu se je v francoski prestolnici zbralo rekordnih 2000 razstavljavcev, ki so do konca tedna predstavljali najnovejše dosežke v letalski industriji. Jubilejni pariški aerosalon – Paris Air Show 2013 Le Bourget, je osrednja svetovna bienalna letalska prireditev, ki je za ljubitelje letalstva že vrsto let praznik letalstva, za poslovneže pa osrednji letalski dogodek leta 2013. Pritegne na stotine razstavljavcev iz vseh delov sveta in tisoče obiskovalcev iz celega sveta. Civilno letalstvo je predstavilo cel spekter novosti, zraven sodobnega Airbusa - A380 in Boeingovega -  Dreamlinerja 787, pa sta bila na aerosalonu na ogled tudi legendarna tipa letala Concorde in Boeing 747. Prav užival sem, ko sem se lahko sprehodil po Concordu in si ogledal njegov cockpit. Skrčeni vojaški proračuni so seveda nekoliko oklestili vojaški del aerosalona, ki pa je kljub vsemu predstavil če že ne veliko novosti vsaj nekaj zanimivosti. Bržkone bodo naslovi v časopisih in letalskih publikacijah ubrani na noti: Rusi ukradli predstavo ali Su-35 ukradel predstavo (šov). Vsekakor sta Rusija in Suhoj v naskoku na vodilno pozicijo v svetu v izvozu obrambnih letalskih sistemov, ruski težki lovec dolgega doleta Su-35 flanker-E je namreč v Parizu doživel mednarodni prvenec, program za njegovo mednarodno premiero pripravlja preizkuševalni pilot Sergej Bogdan, ki so mu pred nedavnim podelili naziv “heroj Rusije”. Pravzaprav sta programa dva, prvi za ugodne vremenske razmere z manevri po višini, drugi pa za slabše vremenske razmere in slabšo vidljivost. Repertoar je bolj ali manj znan: slovita kobra Pugačov, pa sodčki, zdrsi na rep, nadzorovani polni salto in podobno. Ob njem pa je bil zanimiv tudi Jak-130, nadzvočni šolski dvosed velikih zmogljivosti, ki ga je bilo mogoče primerjati (v izdelavi in »finiširanju«) z njegovim italijanskim dvojnikom Aermacchi M346 master (ki je bil tokrat zaradi znanih nezgod žal samo na tleh). V Le Bourgetu sem tako preživel čudovit dan in vsaj en dan v tem letu dejansko živel tudi svoje sanje, jutri zgodaj zjutraj pa že odhajam po poti kralja Ludvika XIII.

Paris

Pravijo, da je Pariz vedno dobra ideja za preskok iz vsakodnevne rutine v svet romantike in mode. In končno sem si vendarle ogledal Pariz, čeprav sem v mesto večne ljubezni odpotoval predvsem zaradi udeležbe na največjem letalskem dogodku na svetu - Paris Air Show, kjer sem lahko vsaj za en dan resnično podoživel sanje, ki jih živim še danes - da bi postal pilot potniškega letala. Na letališču Charles de Gaulle sem pristal pozno zvečer, zaradi česar sem drugo jutro skoraj prespal svoj prvi francoski zajtrk. Čez dan sem doživel čudovit Pariz med sprehajanjem po znamenitih francoskih ulicah, ki so bile izrazito žive, sproščene in neomejene in občudoval harmonikarje, ki so mi polepšali sprehode in dnevu dodali francoski šarm. Pariz je mesto z največjim številom nebotičnikov v Evropi, mesto z slavnim 320 metrov visokim Eifflovim stolpom in gotsko katedralo Notre Dame in mesto prestižnih kabarejev. Metropolitansko ozemlje Pariza šteje skoraj 12 milijonov prebivalcev, kar ga uvršča med najgosteje naseljena območja celotne Evrope, mesto pa leži v središču velikega Pariškega bazena ob reki Seni, ki mesto deli na dva dela. Po ogledu vseh znamenitosti (Notre Dame, Louvre, Elizejske poljane, Slavolok zmage) in po vzponu na vrh Eifflovega stopla, od koder sem imel čudovit razgled nad celotnim mestom, sem popoldne preživel na umetniško-boemskem, danes pa predvsem turističnemu Montmartru, hribčku z osupljivo Sacré Cœur, ki je najvišja točka Pariza in kjer ne manjka priložnosti za nakup daril, odličnih kavarnic in restavracij, pa tudi uličnih umetnikov, ki želijo kaj zaslužiti od mimoidočih. Zvečer pa sem se prepustil tudi znameniti ulici Pigalle, polni nočnih klubov, se ustavil ob zanimivem muzeju erotike in si ogledali Moulin Rouge, v katerem domuje najslavnejša kabaretna predstava na svetu. Ob gneči množičnih turistov sem spoznal, da je Pariz zagotovo ena od najbolj željenih turističnih destinacij na svetu, ki z roko v roki z svojim severnim sosedom (Londonom) tekmuje za prevlado družbene elite in narekuje smernice sodobne evropske mode.