Versailles

Versailles, ki je 24 kilometrov oddaljen od Pariza, je kralj Ludvik XIII izbral za lokacijo skromnega gradu, ki naj bi mu služil kot postojanka med lovskimi pohodi. Njegov sin, Ludvik XIVje tudi užival v lovu, vendar je imel nekoliko večje načrte za to posestvo. Ker je bil nezadovoljen s palačami, ki so mu bile na voljo, se je leta 1660 odločil spremeniti Versailles v veliko kraljevsko enklavo, kjer je vse moralo biti kar se da veličastno, gradnje pa se je lotil tudi velikopotezno, da bi se lahko v Versaillesu nastanil celoten francoski dvor. Danes je Versailles svetovno znan po palači Chateau de Versailles in njenih znamenitih vrtovih, kjer se že v zgodnjih jutranjih urah kopiči množica turistov iz celega sveta, da si ogleda najbolj trajen spomenik absolutistične vladavine '' sončnega kralja '' - Ludvika XIV. Četudi niste ljubitelji bogatih stavb, se vam ob obisku Pariza splača obiskati bližnji Versailles, že zaradi ogromnih simetričnih vrtov okoli palače, ki slovijo kot eni izmed najlepših na svetu, v sami palači Chateau de Versailles pa se je z lahkoto moč izgubiti med številnimi sobanami. Iz Pariza do Versaillesa se lahko odpeljete s primestnim vlakom, linijo C, izstopite na postaji Versailles Rive Gauche, ki je od gradu oddaljena dobrih 10 minut hoda. Dostop do Versaillesa je torej enostaven, premikanje po njem malo manj. Versailles tvori namreč 800 hektarov parkov in vrtov, 42 kilometrov stez, 55 bazenov in vodnjakov, samo strehe palač pa pokrivajo kar 13 hektarov. V čudovitih parkih je mogoče občudovati nepregledno planjavo rož, do potankosti obrezanih dreves, bazenov, stez in vodnjakov, katerih delovanje je poleti usklajeno s prijetno klasično glasbo, kar vse skupaj deluje zelo sproščujoče. Če si želite ogledati le delček Versaillesa, se boste torej pošteno nahodili. Sam sem se pred odhodom iz Pariza, po ogledu Versaillesa, raje ustavil še na znamenitem pariškem pokopališču Père Lachaise Cemetery, kjer je med drugim pokopan tudi kultni pevec skupine The Doors - Jim Morrison, kateremu še se danes, 43. let po njegovi smrti, vsakodnevno prihajajo poklonit številni oboževalci iz vsega sveta, zaradi izropanosti površine njegovega groba, pa je danes dostop do njegovega groba varstno omejen. Očitno legende še res živijo.

Le Bourget - Paris Air Show

V Parizu sem si končno le vendar uspel ugledati težko pričakovani pariški letalski miting, ki letos med drugim obeležuje svojo 100. obletnico. Kljub rahlo deževnemu vremenu se je v francoski prestolnici zbralo rekordnih 2000 razstavljavcev, ki so do konca tedna predstavljali najnovejše dosežke v letalski industriji. Jubilejni pariški aerosalon – Paris Air Show 2013 Le Bourget, je osrednja svetovna bienalna letalska prireditev, ki je za ljubitelje letalstva že vrsto let praznik letalstva, za poslovneže pa osrednji letalski dogodek leta 2013. Pritegne na stotine razstavljavcev iz vseh delov sveta in tisoče obiskovalcev iz celega sveta. Civilno letalstvo je predstavilo cel spekter novosti, zraven sodobnega Airbusa - A380 in Boeingovega -  Dreamlinerja 787, pa sta bila na aerosalonu na ogled tudi legendarna tipa letala Concorde in Boeing 747. Prav užival sem, ko sem se lahko sprehodil po Concordu in si ogledal njegov cockpit. Skrčeni vojaški proračuni so seveda nekoliko oklestili vojaški del aerosalona, ki pa je kljub vsemu predstavil če že ne veliko novosti vsaj nekaj zanimivosti. Bržkone bodo naslovi v časopisih in letalskih publikacijah ubrani na noti: Rusi ukradli predstavo ali Su-35 ukradel predstavo (šov). Vsekakor sta Rusija in Suhoj v naskoku na vodilno pozicijo v svetu v izvozu obrambnih letalskih sistemov, ruski težki lovec dolgega doleta Su-35 flanker-E je namreč v Parizu doživel mednarodni prvenec, program za njegovo mednarodno premiero pripravlja preizkuševalni pilot Sergej Bogdan, ki so mu pred nedavnim podelili naziv “heroj Rusije”. Pravzaprav sta programa dva, prvi za ugodne vremenske razmere z manevri po višini, drugi pa za slabše vremenske razmere in slabšo vidljivost. Repertoar je bolj ali manj znan: slovita kobra Pugačov, pa sodčki, zdrsi na rep, nadzorovani polni salto in podobno. Ob njem pa je bil zanimiv tudi Jak-130, nadzvočni šolski dvosed velikih zmogljivosti, ki ga je bilo mogoče primerjati (v izdelavi in »finiširanju«) z njegovim italijanskim dvojnikom Aermacchi M346 master (ki je bil tokrat zaradi znanih nezgod žal samo na tleh). V Le Bourgetu sem tako preživel čudovit dan in vsaj en dan v tem letu dejansko živel tudi svoje sanje, jutri zgodaj zjutraj pa že odhajam po poti kralja Ludvika XIII.

Paris

Pravijo, da je Pariz vedno dobra ideja za preskok iz vsakodnevne rutine v svet romantike in mode. In končno sem si vendarle ogledal Pariz, čeprav sem v mesto večne ljubezni odpotoval predvsem zaradi udeležbe na največjem letalskem dogodku na svetu - Paris Air Show, kjer sem lahko vsaj za en dan resnično podoživel sanje, ki jih živim še danes - da bi postal pilot potniškega letala. Na letališču Charles de Gaulle sem pristal pozno zvečer, zaradi česar sem drugo jutro skoraj prespal svoj prvi francoski zajtrk. Čez dan sem doživel čudovit Pariz med sprehajanjem po znamenitih francoskih ulicah, ki so bile izrazito žive, sproščene in neomejene in občudoval harmonikarje, ki so mi polepšali sprehode in dnevu dodali francoski šarm. Pariz je mesto z največjim številom nebotičnikov v Evropi, mesto z slavnim 320 metrov visokim Eifflovim stolpom in gotsko katedralo Notre Dame in mesto prestižnih kabarejev. Metropolitansko ozemlje Pariza šteje skoraj 12 milijonov prebivalcev, kar ga uvršča med najgosteje naseljena območja celotne Evrope, mesto pa leži v središču velikega Pariškega bazena ob reki Seni, ki mesto deli na dva dela. Po ogledu vseh znamenitosti (Notre Dame, Louvre, Elizejske poljane, Slavolok zmage) in po vzponu na vrh Eifflovega stopla, od koder sem imel čudovit razgled nad celotnim mestom, sem popoldne preživel na umetniško-boemskem, danes pa predvsem turističnemu Montmartru, hribčku z osupljivo Sacré Cœur, ki je najvišja točka Pariza in kjer ne manjka priložnosti za nakup daril, odličnih kavarnic in restavracij, pa tudi uličnih umetnikov, ki želijo kaj zaslužiti od mimoidočih. Zvečer pa sem se prepustil tudi znameniti ulici Pigalle, polni nočnih klubov, se ustavil ob zanimivem muzeju erotike in si ogledali Moulin Rouge, v katerem domuje najslavnejša kabaretna predstava na svetu. Ob gneči množičnih turistov sem spoznal, da je Pariz zagotovo ena od najbolj željenih turističnih destinacij na svetu, ki z roko v roki z svojim severnim sosedom (Londonom) tekmuje za prevlado družbene elite in narekuje smernice sodobne evropske mode.

Vasa museum

Vasa je tista ladja v zalivu Stockholma, ki si jo zagotovo moraš ogledati. Od leta 1990 je preseljena v muzej, ki stoji samo nekaj sto metrov stran od potopa ladje. Muzej je eden izmed najbolj obiskanih turističnih točk v Stockholmu ter najbolj obiskan muzej v Skandinaviji. Priznam, da me je muzej zelo navdušil in relativno draga stopnina je bila vredna plačila. Zagotovo najlepša ladja iz 17. stoletja je bila zgrajena pod okriljem tedanjega švedskega kralja Gustav-a II. Adolf-a, ki je želel imeti nepremagljivo vojsko na kopnem in na morju. Sredi dvajsetih let je tako začel graditi mogočno bojno ladjo, ki bi prekašala vse znane bojne ladje ne samo po udarni moči, ampak tudi po lepoti. Na dan sv. Lovrenca, 10. avgusta 1628, je v stockholmskem zalivu prvič zaplula ladja, kakršne do takrat svet še ni videl. Z množico rezbarskih mojstrovin, številnih obarvanih in pozlačenih kipcev, ki predstavljajo osebe iz grške mitologije, rimske cesarje, svetopisemske osebe, je ta ladja predstavljala plavajočo umetnino, katere namen je bil pokazati moč švedske krone. Ta bleščeča umetnina pa je nosila kar dve liniji topov v dveh nadstropjih (skupno 64) in to je bil verjetno tudi vzrok za največjo katastrofo v švedski zgodovini. Ladja namreč ni preplula niti ene morske milje, ko se je sredi stockholmskega zaliva prevrnila na bok. Ni dolgo trajalo, in že je bila na dnu. To sramoto so Švedi stoletja skrbno skrivali in jo v glavnem pozabili, pomorski arheolog Anders Franzen pa jo je po dolgem uspešnem iskanju leta 1956 končno našel. Sledila je neverjetna operacija čiščenja in dviganja ladje na površje, ki je trajala skupno celi dve leti, odmevala pa je tudi v svetovnih medijih. Natančno 333 let po njeni prvi in zadnji plovbi je ladja Vasa zopet ugledala luč sveta, saj so jo Švedi tako odlično obnovili, da je v orginalni podobi ohranjena kar 95 %. Danes je ladja v stavbi muzeja Vasa, zato če se odpravljate v Stockholm, ga nikar ne izpustite.

Stockholm

Stockholm - glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Malaren me je navdušil že ob samem pristanku, saj je slikovito mesto znano predvsem po svoji znameniti legi, ker zraven na kopnem, središče mesta leži na neštetih otočkih jezera Malaren, od tod tudi ime »Mesto na vodi« oziroma severne Benetke. Mimogrede, Švedska ima največje število McDonaldsovih restavracij, osebnih računalnikov in jedrskih elektrarn na prebivalca, Stockholm pa se je lani uvrstil na 21. mesto najdražjih mest na svetu, kar sem opazil takoj, ko sem si v prijetni kavarni privoščil kavo in prigrizek. Ob pomanjkanju težke industrije in obilici parkov ima Stockholm menda najbolj čist zrak v Evropi, kajenje v restavracijah in lokalih je prepovedano, alkohol je izredno drag in večina restavracij se zapre ob 22. uri. Nič kaj obetavno za posameznike, ki se želijo v Stockholmu zabavati in doživeti nočno življenje. Kljub zelo nizkim temperaturam sem preživel štiri čudovite dni v prestolnici Švedske, kjer sem se sprehodili po starem mestnem jedru - Gamlastanu, kjer sem si ogledal menjavo straže pred kraljevo palačo, parlament Riksdag, mestno hišo, muzej vodke ter trg Riddarhustorget, ki je nekoč predstavljal center švedske politične moči, obiskal pa sem tudi Elisabeth Salander in se zapeljal z ladjo po idiličnem stockholmskem arhipelagu. Bilo je mrzlo, prijetno in zanimivo, kljub sprva velikemu navdušenju pa me ni prevzel stockholmski sindrom, ki je blaga motnja, katero posameznik razvije v ujetništvu, in sicer da se pretirano 'naveže' na svojega paznika ali osebo, ki ima nadzor, ime pa ima po ropu banke v švedskem glavnem mestu, kjer so se žrtve navezale na bančne roparje in jih po izpustitivi tudi poskušali zaščititi, pozneje pa se je eden od roparjev celo poročil z eno od nekdanjih talk. Skratka kozmopolitsko, a prepredeno z zgodovino in intimnimi ulicami stare evrope, severnjaško spokojno, a vseeno nabito z energijo in lepimi ljudmi - to je Stockholm.