Panajachel

Iz Antigue do Panajachel-a smo za dobrih 150 km morali zamenjati kar 4 ''chicken buse'', da smo prisli do Panajachel-a. Je kar precej turisticno mesto ob jezeru Atitlan, ki ga obkroža venec koničnih vulkanov, od koder lahko z barko odpljujes v bliznjo Santa Catarino, San Pedro ter Santiago. Ima glavno backpackersko ulico, zelo podobno tisti v Bangkok-u, kjer se da dobit vse kar zelis. Sobo, kot jo imam tukaj se nisem imel v casu mojega potovanja, velika je namrec kar 25 kvadratnih metrov. V samem Panajachel-u se trenutno odvija festival kulture, tako da je nocno zivljenje kar pestro s stevilnimi koncerti na ulicah in ob samem jezeru Atitlan. Jutri zjutraj imam v planu obiskati tradicionalni sejem v gorskem kraju Chichicastenango, ki ga domacini na kratko imenujejo Chichi. Gorski Maji tu izmenjujejo dobrine, udeležujejo pa se tudi verskih obredov, ki so mešanica krščanskih in starih indijanskih verovanj.

Antigua

Antigua je staro kolonialno mesto obdano s stevilnimi vulkani, ki je svoj status takrat glavnega mesta Guatemale izgubila zaradi katastrofalnega potresa v 18. stoletju. Baročne cerkve in palače še kažejo nekdanjo veličino. Za nas je bil najbolj zanimiv vulkan Pacaya, ki je sicer visok 2250 m, vendar je zlasti izbruh leta 2000 opozoril prebivalce na stalno nevarnost, saj je se edini, ki je tudi aktiven tako, da pod njim tece tekoca lava. Priblizati se je bilo mogoce do 2 metra, kjer smo obcutili tako vrocino, da nam je tako izsusila grla, da smo morali ta nas podvig hitro proslaviti v hostlu. Samo vecerno dogajanje je zelo pestro in z lahkoto smo do zgodnje ure preziveli ob zvokih salse in bachate..

Flores in Tikal

Flores je majhen otocek, ki ga povezuje cesta, okrog pa je veliko jezero...je kar turisticno zaradi bliznjega vsemogocnega Tikala. Spali smo v super hostlu Los amigos, kjer je bilo tudi najvec popotnikov in kjer smo si tudi uredili prevoz do Tikala. Od 15. novembra bodo vstopnino podrazili kar za 3x, tako da smo imeli kar sreco. Tikal - majevske rusevine sredi dzungle, kjer je pred vec kot 1200 leti zivelo vec kot 10 tisoc ljudi je v fazi obnove.....se vedno pa so ohranjeni templji, trgi in piramide, nekatere visoke tudi do 60 metrov. Na 2. piramidi smo tudi splezali, kjer je bil cudovit razgled na neskoncno dzunglo.

Guatemala city

Iz Flores-a sem sel na nocni bus proti glavnem mestu Guatemale. Ze na avtobusni postaji sta Simon in Matjaz imela problem, ker so njune karte prodali ze dvema drugima popotnikoma. To se po Guatemali kar redno dogaja saj sem govoril z drugimi popotniki, ki so stali ali spali kar na samem avtobusu. Ampak trmasti slovencki se ne damo in po pol-urnem prerekanju sta le dobila sedeze na avtobusu. V 2 milijonskem mestu Guatemala city nisem kaj dosti videl, razen voznje z taksistom in iskanje pravega bankomata...je ogromno mesto, polno prometa,smoga in trgovin in baje tudi nevarno, ki ga popotniki ponavadi izpustijo. Gvatemala je na nek način zelo podobna Mehiki, ampak oni se seveda s tem zaradi nacionalnega ponosa ne bi strinjali. Pokrajina je lepa, vendar sem se počutil dosti manj varno kot v Mehiki. Časopis je bil vsak dan poln umorov, atentatov, avtomobilskih nesreč in malo nogometa. Denarna valuta je quetzal. To je ptič, ki ga je težko videti, ker se skriva po vrhovih dreves in to samo v določenih gozdovih. Ni mi preostalo drugega, kot da sem vzel ''chicken bus'' z imenom ''blue bird'', ki je dejansko poletel kot ptica proti mesto Antigua.

Livingston

Mejni prehod med Belizejem in Guatemalo sem preckal v Livingstonu, prijetnem majhnem mestecu, polno indijancev in pisane guatemalske robe. Livingston je zanimivo mesto ob karibski obali Guatemale kjer zivijo crnci in indijanci....je pol ceneje kot v drzavah do sedaj vendar so tezave z dvigovanjem na bankomatih. Ni bilo nakljucje, da sem tam spoznal dva prijatelja Vojkan-a in Zoran-a iz Beograda, ki ze 20 let delata v juzni in srednji Ameriki in se zmeraj dokazujeta, da se najboljsi zuri odvijajo v bivsi prestolnici nase skupne drzave. Iz Livingstona sem z barko odplul po reki Rio Dulce v isto imenovano mesto, kjer smo se vozili po recnih rokavih in po jezeru Lago de Izabar. Pokrajina je neverjetna, ljudje so prijazni, zivijo ob rekah in se prezivljajo od lovljenja rib in malo od turizma. Od tam sem z lokalnim ''chicken busom'' za 100 km potreboval dobre 3 ure, da sem prispel v San Luis. Z Matjaz-em sva od tam dobila lokalni avtostop, do ekoloskega centra Finca Ixobel, kjer sva si po naporni in dolgotrajni voznji privoscila pocitek na 15 metrov visokem drevesu. Finca Ixobel je namrec strogo ekolosko naravnan resort, kjer z lahkoto za dobrih 5 evrov dobis prijetno hisico na drevesu. Po 3- dnevnem bivanju 15 metrov nad tlemi, sva odpotovala v bliznji Flores, od koder je mozno dobit prevoz za enega najvecjih majevskih centrov v centralni Ameriki: Tikal. Ceprav sva imela malo smole z vremenom, sva imela sreco z kartami, saj nameravajo cez 3 dni dvigniti ceno kar za 3 krat.