Yehliu Geopark

Z lokalnim avtobusom sem se zgodaj zjutraj  iz Taipeja odpravil proti Keelungu, mestu, ki velja za drugo največje in pristanišče na Tajvanu, kjer sem se na poti ustavil tudi v nacionalnem parku Yehliu  (野柳), ki je znan po nenavdanih skalnih formacijah in obsega 53 hektarjev kopnega in 404 hektarjev morja. Značilne za parko Yehliu so posebne kamnite tvorbe, ki jih je oblikovala erozija, velikosti teh tvorb je različna, prav tako različna pa je oblika, pri čemer največji kamniti »kipi« dosegajo tudi do 2 metra v višino, njihov primer pa je od 0,5 do 1,5 metra. Rdečkasta barva je posledica železne rude, ki se tukaj nahaja. Ob vplivu morja, vetra, sonca ter finega peska so nastale skalne figure, ki so nastale na pobočjih iz peščenca z lokalnim kemičnim izločanjem mineralnih snovi. Najlepša in najpogosteje slikana skulptura se imenuje Kraljičina glava, zelo obiskane pa so tudi skulpture Vrezana princesa in Skala sveč. Veliko formacij ima obliko ingverja, zato so jih tako tudi poimenovali, zanimive pa so tudi skulpture gobic, sladoleda, zmajev, čevlja in še drugih raznolikih oblik. Nacionalni park Yehliu je zelo obiskan park, saj se nahaja le slabo uro stran od Taipeja in je zelo lahko dostopen, celo z javnim prevozom,  v bližini parka pa je tudi manjše zanimivo ribiško mesto, ki se zaradi nacionalnega parka tudi vse bolj razvija. Zapustim geološki park Yehliu ter se po ovinkasti cesti odpravim visoko v hribe, v vas z imenom Chiufen, ki jo obdajajo gore, v jasnem vremenu pa je od tukaj viden tudi čudovit pogled na obalo vzhodnokitajskega morja. Beseda Chiufen pomeni devet delov, ker je nekoč v tej vasici živelo le devet družin. Leta 1890 je nekdo po naključju odkril zlato, zato so tri leta pozneje odprli prvi rudnik zlata, ki je bil največji rudnik zlata na Tajvanu, izčrpan in zaprt pa je bil že leta 1971.

Taipei

 

Po dolgotrajnem poletu proti Tajvanu sem v poznih popoldanskih urah pristal v tajvanki prestolnici Taipei. Ker je že pred leti, ko je na številnih izdelkih, ki jih je bilo mogoče kupiti v naših trgovinah, pisalo made in Tajvan, sem s spoštovanjem gledal na majhno, otoško deželo, ob vzhodni obali Kitajske. Tajvan, ki ga od celine ločuje 160 km široka tajvanska ožina, je dolg 394 in širok 144 km, s 35.980 km² površine je 38. največji svetovni otok, hkrati pa četrti najvišji otok na svetu. Država ni splošno mednarodno priznana, saj jo je do sedaj priznalo le 23 držav. Taipei (台北; dobesedno »Severni Tajvan«) je največje mesto na Tajvanu, z okrog 2,6 milijona prebivalcev pa je politično, gospodarsko in kulturno središče države. Ogledal sem si C.K.S. Memorial Hall, spomenik, ki je postal primarna turistična atrakcija v mestu in je posvečen  generalu Chiang Kai-sheku, bivšemu predsedniku Kitajske. Spomenik stoji sredi parka, dvorana je bela, osmerokotna streha pa je prekrita z modrimi ploščicami. Okrog zgradbe so nasadi rož v barvnih tonih rdeče, bele in modre - barv prejšnje kitajske zastave, številka osem pa pomeni srečo in izobilje. V nacionalnem muzeju, ki za svojimi zidovi skriva kulturne zaklade 2000 let stare kitajske monarhije sem preživel preostanek popoldneva, kjer je mogoče videti nekatere izmed 650.000 muzejskih eksponatov, ki so bili nekoč del zbirke prepovedanega mesta v Pekingu, večere pa sem preživel kar na treh največjih marketih Shilin Night Market, Raohe Market in Shida Night Market, kjer sem preizkušal nekatere najbolj tradicionalne tajvanske dobrote, obiskal pa sem tudi nekatere nevsakdanje restavracije, kot so modern toilet restaurant (straniščne restavracije), medical restaurant (bolnišnične restavracije) in A380 sky kitchen (restavracija v letalu).