Bratislavo - mesto, ki leži na skrajnem zahodu države Republike Sloveške, tik ob meji z Republiko Avstrijo, približno 60 km vzhodno od Dunaja, sem obiskal čez vikend, saj vse od Maribora do Bratislave obstajajo odlične železniške povezave, razen tega pa je tudi vožnja z vlakom najbolj udobna. Čez pet ur vožnje v družbi japonskih sopotnikov, ki so iz Maribora potovali proti Dunaju, sem prispel v glavno mesto Republike Slovaške. Ker tramvaji tega dne niso obratovali, mi je po spretnem pregovarjanju s taksistom, vendarle uspelo priti do centra mesta in se nastaniti v prijetnem hostlu v središču Bratislave. Prvi sprehod po mestu je dajal klasičen vtis evropske prestolnice, seveda z manjšo impozantnostjo, kot jo imata sosednji prestolnici Dunaj in Budimpešta. Cene bistveno niso odstopale od cen v Republiki Sloveniji, v določenih pogledih so bile celo cenejše. Z več kot pol milijona prebivalci je Bratislava hkrati tudi največje mesto Republike Slovaške, ki se uradno tako imenuje šele od leta 1919, pred tem so namreč zanjo Slovaki uporabljali iz nemščine izvirajoče ime Prešporok. Staro mestno jedro je dobro ohranjeno, med številnimi baročnimi zgradbami pa izstopajo bratislavski grad (na griču, kjer so stale keltska, rimska in slovanska utrdba ter gotski in renesančni grad), gotska katedrala sv. Martina, frančiškanska cerkev, Mihaelova vrata z začetka 17. stoletja, ki je edini še ohranjeni stolp mestne hiše in zgradba slovaškega radia v obliki narobe obrnjene piramide. Mestu dajejo prijetno podobo tudi številne skulpture in številni kip nameščeni po mestnem jedru, od katerih najbolj odstopajo ''men at work'', ''photographer'' in ''happy men''. Ob preizkušnji lokalnega domačega piva, mi je naslednji dan uspelo še najti odlično vietnamsko restavracijo, tako, da je bil kratek izlet po Slovaški prestolnici odlično zaključen, na poti domov, pa sem že z mislimi potoval po daljnem vzhodu in sicer Južni Koreji, kamor se odpravljam februarja. 
