V večno romantično mesto - Casablanco oziroma ''Caso'' - sem priletel v zgodnjih jutranjih urah in tako doživel svoj prvi stik z Afriko. Bil sem vznemirjen in srečen ter v pričakovanju nove postulovščine. V taksiju prastare znamke Mercedes - Benz sem v družbi dveh domačinom dobil ugoden prevoz do centra mesta, kjer sem sprva imel manjše težave z orientacijo in jezikom, nato pa po treh urah s pomočjo bančnih uslužbencev končno ugotovil kje sem. Arabskega in francoskega jezika ne govorim, zato sem ugotovil, da potovanje v lastni režiji ne bo lahko. V Medini - starem delu Casablance sem si poiskal ugoden hotel, nato pa v družbi domačinov posedel v tradicionalni kavarni ob maroškem čaju, kjer sem končno začutil pravi utrip časa in prostora. Na vsakem koraku se je sedanjost prepletala s preteklostjo pod vplivom arabske, afriške, berberske in evropske kulture - bil sem torej v afriškem Orientu. Peš sem se podal proti drugi največji mošeji za Meko - mošeji Hasan II z več kot 200 metrov visokim minaretom, ki lahko sprejme 25 tisoč obiskovalcev, nato pa popoldne prelenaril na trgu Mohamed V, ki je središče Casablance. Trgovine z računalniško opremo, ameriški Mcdonalds in športne trgovine Nike in Addidas so mi dale vedeti, da le nisem zašel v srednji vek, temveč se nahajam v moderni Afriki in čeprav Casablanca ni glavno mesto, ima večji sloves in je veliko bolj opevana kot mesto Rabat, saj celotno mesto, ki ga krasijo bele zgradbe v španskem stilu ob sončnem zahodu prepričajo še tako zahtevne popotnike.
