Mount Fuji

Stopiti na vrh gore Mt. Fuji (3776 m) - svete gore za Japonce je bila moja želja že od trenutka, ko sem v Nepalu v Annapurna base campu pil nepalski čaj in se pogovarjal z mojo sherpo Lakpa o gorah in vulkanih, ki jih je vredno obiskati vsaj enkrat v življenju. Na žalost sem bil na Japonskem ravno v obdobju, ko je dostop do vrha gore Fuji zaprt zaradi snega in ledenikov, vendar bližnje spoznanje z goro Fuji zaradi tega ni bilo nič manj zanimivo. Eno uro sem potreboval, da sem iz Tokya prispel v majnše mestece inemovano Gotemba, ki se nahaja pod samim vznožjem gore Fuji. Okrožje gore Fuji zajema tudi pet čudovitih jezer : Lake Kawaguchi, Lake Yamanaka, Lake Sai, Lake Motosu in Lake Shoji. Prvi dan sem se tako povzpel do pete postaje, ki je dostopna tako peš, kakor tudi z javnim prevozom in se v bližnjih okolicah povzpel do posameznih točk, od koder je bil razgled na goro Fuji čudovit in enkraten. Res da je bilo mrzlo in ledeno tako, da me je premrazilo do kosti, a želja do bližnjega soočenja z sveto goro je bila tako močna, da sem kaj kmalu pozabil na ozebline. Premražen sem se zvecer razvajal v tradicionalnih vročih toplicah ''hot spring'' in obujal lepe spomine na bližnji stik z goro, obenem pa nabiral energijo, saj sem naslednji dan želel prekolesariti vznožje svete gore. Tako sem se odpravil do jezera Yamanako, si sposodil kolo in prekolesaril jezero ter pri tem občudoval lepote vsemogočne gore, ki je ponosno krasila ozadje jezera Yamanako ter s tem izpolnil svoje želje in pričakovanja. Še danes imam živ spomin na ta dan in izpolnjene sanje !

Tokyo

Želja po obisku dežele vzhajajočega sonca - otoške države na daljnjem vzhodu med Tihim oceanom in Japonskim morjem, vzhodno od Korejskega polotoka, se je pojavila v moji zamisli že na poti okoli sveta med letoma 2007/2008, ko sem se nahajal že v neposredni bližini Japonske. Zaradi ugodne letalske karte sem željo uresničil letos in se tako v velikem pričakovanju odpravil na Japonsko, ki ti odpira vrata in te vabi na ogled svojim modernih mest, tradicionalnih naselij, številnih templjev, razgibane in raznolike narave, ljudi, ki hitijo, a vseeno skrbno ohranjajo tradicionalne vrednote in zgodovinske spomenike. Želel sem razbiti mit o ''futurističnem mestu'' in državi z najrazvitejšo tehnologijo, kar mi je uspelo, ko sem po 1o-urnem letu iz Dubaja končno pristal v Tokyu. ''Konichi wa'' je bila prva beseda, ki sem jo zaslišal na letališču na informacijskem oknu in kljub vabljivemu napisu v angleškem jeziku ''Information'', je bilo vprašanje ''Do you speak english'' bolj šala, odgovor prijazne in lepe Japonke ''yes, yes'' pa še toliko večja. Takoj sem ugotovil, da zadeva ne bo lahko in da Japonci zelo slabo govorijo angleški jezik, kar je od mene zahtevalo seveda dodatne animacijske, mimične spretnosti, razen tega pa sem se takoj pričel učiti japonske angleščine. Tokyo oziroma mravljišče je glavno mesto Japonske in svetovna metropola. V njegovem ožjem delu živi približno 8 milijonov ljudi, širše področje Tokya pa je najgosteje naseljeno urbano področje na svetu s kar 35 milijoni ljudi, kar je skoraj tretjina celotnega prebivalstva Japonske. Nastanil sem se v zelo malem hostlu, ki mi je za 30 eurov ponudil ležišče na tleh in odlično lokacijo. v Tokyu sem si tako ogledal najlepši in najmirnejši del mesta t.i. Imperial Palace s številnimi vrtovi, nato pa sem se izgubil v mravljišču strogega centra (Shibuyi in Shinjuku). Od vseh znamenitostih, ki jih zajemajo vsi znani popotniški vodiči, me je najbolj navdušil Tsukiji Fish Market, kjer sem užival ob največji veleprodaji rib na svetu ter številnih ''sushi'' restavracijah, v Akihabari sem si ogledal svetovne prototipe elektronike, se zabaval v Ropongiju in East Shinjuku v red light districtu z ''pachinko'' avtomati ter užival v japonski ekstravaganci in modi v predelu Harajuku. Tokyo me pravzaprav ni presenetil in je izpolnil vsa moja pričakovanja : je nor, unikaten, futurističen in šokanten !