četrtek, 2. junij 2016

Kazan

Šele ob prebiranju ruskega vodiča na zibajočem se vlaku proti mestu Kazan ugotavljam kako bogata je Rusija v svojem kulturnem, narodnem in verskem pogledu. Vsaka njena regija z glavnim mestom je edinstvena na svoj način, enako tudi mesto Kazan, ki je od Moskve oddaljeno približno 800 kilometrov, kamor sem prispel v zgodnjih jutranjih urah po naporni nočni vožnjii, saj spanje na vlaku ni najbolj udobno. Prispel sem v Republiko Tatarstan, njeno glavno mesto Kazan, ki je eno izmed večjih mest v Rusiji ter pomembno industrijsko, trgovsko in kulturno središče, ki leži na sotočju Volge in Kazanke v osrednjem delu evropske Rusije. Nahrbtnik sem za par sto rubljev zaklenil v omarico na železniški postaji, spil jutranjo kavo in se pogrel v restavraciji, nato pa sem se podal na ogled tega, nekoliko drugačnega ruskega mesta, ki kaže pestro etično in versko sestavo, saj etnični, večinoma pravoslavni Rusi pomenijo zgolj slabo polovico prebivalstva, drugo polovico pa predstavljajo pretežno muslimanski Tatari, zato se na ulicah poleg ruščine sliši tudi kakšna tatarska beseda, verska raznolikost pa se vidi tudi v arhitekturi, saj je bila pogosto nedaleč od pravoslavne cerkve tudi mošeja, pri čemer ni mogoče spregledati najbolj znamenite mošeje Kul Šarif. Mesto se ponaša tudi z eno najstarejših univerz v Rusiji, ustanovljeno leta 1804, kjer sta med drugim študirala tako Lev Nikolajevič Tolstoj in Vladimir Iljič Lenin, ki je bil nato zaradi upora proti carističnemu režimu izključen. Od leta 2008 se mesto ponaša z nazivom športna prestolnica Rusije, saj je mesto gostilo že več različnih svetovnih prvenstev, od hokeja do sabljanja, ob tem pa nenehno dograjuje športno infrastrukturo, saj bo Kazan leta 2018 tudi eno izmed prizorišč svetovnega nogometnega prvenstva. V mestu je menda kar 600 različnih športnih objektov. Med poznavalci mesto Kazan že dolgo slovi kot najvarnejše rusko mesto, krščanska in islamska vera se tu prepletata brez kakršnikoli teža ali konfliktov, spomenikov, tudi s prestižno oznako zaščite Unesca je obilo in kar dva kilometra dolga cona za pešce se po urejenosti, čistoči in ponudbi zlahka primerja s precej bolj razvpitimi po nekaterih mestih Evrope ali drugih celin. Kakovost življenja je tukaj največja med ruskimi mesti, veliko je novih stanovanj, obnovljenih stavb, trgovine s spominki na coni za pešce pa sledijo druga drugi kot v najbolj obleganih turističnih krajih, zato mestu z izjemno zgodovino, stičišču številnih ljudstev, prizorišču burnih selitev in živahne sedanjosti kaže nameniti čas za obisk.

Ni komentarjev: